Novosti na trgu lesne biomase v Evropski uniji

Novosti na trgu lesne biomase v Evropski uniji

21.07.2023

Povpraševanje po lesni biomasi za proizvodnjo energije se je povečalo (Favero in sod., 2023), zaradi strukture obstoječih virov energije in podnebno usmerjene politike v Evropski uniji, Združenem kraljestvu in drugih regijah (Favero in sod., 2023). Takšen način upravljanja z energijo lahko vpliva na doseganje globalnih ciljev, ki jih je zastavila Evropska Unija (EU). Glede na Riahi in sod. (2017), bi ključno vlogo pri doseganju globalnih ciljev nizkoogljične družbe lahko imela energija iz biomase. Skupna zaloga biomase v državah članicah EU je bila za leto 2020 ocenjena na 18,4 milijarde ton suhe snovi (Mtdm) na gozdni površini 157 milijona ha, kar predstavlja 117 ton biomase na ha (JRC, 2023). Največjo zalogo biomase po statistiki ima Finoskandija in centralna Evropa (JRC, 2023). Po podatkih evropske statistike (EUROSTAT, 2023) v članicah EU se je v letu 2021 proizvedlo 507,26 milijonov m³ okroglega lesa. Njegove potrebe za energijo se povečujejo že od leta 2000 (JRC, 2023). Največ proizvodnje okroglega lesa je v letu 2021 v EU imela Nemčija 82,41 milijonov m³ medtem ko je Slovenija v istem letu proizvedla 3,72 milijonov m³ okroglega lesa (EUROSTAT, 2023). Poraba lesa v namen proizvodnje energije, je sicer za leto 2017 znašala kar 188 milijonov m³, in je od leta 2009 zrasla kar za 44 %. (JRC, 2023). Glede na porabo in potrebe energije iz lesa, ima sicer EU še vedno zadovoljive zaloge biomase. Dodatne količine biomase, bi lahko, kot navaja Favero in sod. (2022) nadomestili z razpoložljivimi sečnimi ostanki. S povečanjem potreb po biomasi se povečajo cene surovin in biomase, ki se uporablja za proizvodnjo energije, gozdna industrija pa se pozneje odzove na tak način, da se poveča obseg gospodarjenja v gozdovih in predelave lesa v biomaso za proizvajanje energije. Posledično se tako skupna dostopna gozdna biomasa povečuje, prav tako se povečuje tudi spravilo ostankov, vendar se vloga ostankov kot deleža celotne gozdne biomase zmanjšuje (Favero in sod., 2023).

Članek je avtorsko zaščiten ..

Preberi članek

Amina Gačo, Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko
dr. Peter Prislan, Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko

Sorodne vsebine:

Novice

Dr. Nina Škrk Dolar prejela Jesenkovo nagrado Biotehniške fakultete UL 31.03.2026

Dr. Nina Škrk Dolar prejela Jesenkovo nagrado Biotehniške fakultete UL

Naša sodelavka dr. Nina Škrk Dolar je prejela Jesenkovo nagrado za najboljšo diplomantko doktorskega študija, najvišje priznanje na področju biotehniških ved v Sloveniji.

Več ...
Cene gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov na slovenskem trgu v FEBRUARJU 2026 19.03.2026

Cene gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov na slovenskem trgu v FEBRUARJU 2026

V februarju 2026 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije prvič letos izvedli anketo o odkupnih cenah gozdnih lesnih sortimentov (GLS) iz zasebnih gozdov na slovenskem trgu. Namen aktivnosti je spreml...

Več ...
Nezgode v gozdarstvu v letu 2025: ponovno na ravni slabega povprečja zadnjih let 16.03.2026

Nezgode v gozdarstvu v letu 2025: ponovno na ravni slabega povprečja zadnjih let

Če je bilo pri analizi nezgod pri delu v gozdu za leto 2024 pri marsikom čutiti zadovoljstvo, da je stanje ob 5 mrtvih bistveno boljše kot v prejšnjih letih – a je ob tem potrebno jasno povedati, d...

Več ...
  • © 2021 Gozdarski inštitut Slovenije
  • ISSN 2591-2127