Popis sekalnikov 2024

Popis sekalnikov 2024

15.07.2024

Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo spomladi 2024 izvedli že šesti zaporedni popis sekalnikov. Glavni namen raziskave je spremljanje trga lesnih sekancev, analiza tokov lesne biomase v državi ter prispevati k pregledu stanja mehanizacije za proizvodnjo sekancev v Sloveniji. Pomembnost raziskave je v enotni metodologiji zbiranja podatkov, 16-letni tradiciji in velikem številu lastnikov strojev (sekalnikov in drobilnikov), ki jih anketa zajame.

V raziskavo smo vključili večino lastnikov strojev za proizvodnjo sekancev v Sloveniji, ki smo jih lahko evidentirali. Večina zajetih enot izhaja iz lastne podatkovne baze, preostale pa smo dodali iz baz podatkov prejemnikov nepovratnih sredstev, podatkov trgovcev s stroji, odkupovalcev lesnih ostankov žagarske industrije in članov strojnih krožkov.

Največji delež anketirancev so predstavljali proizvajalci sekancev, ki so bili vključeni že v pretekle tovrstne raziskave. Nekateri anketiranci iz predhodnega popisa sekalnika nimajo več v lasti (npr. zaradi prodaje), smo pa na novo vključili tudi 55 lastnikov sekalnikov, ki za delo uporabljajo 60 sekalnikov. Z raziskavo »Popis sekalnikov 2024« ugotavljamo, da je trenutno v Sloveniji 235 subjektov (pravnih in fizičnih), ki imajo v lasti 263 sekalnikov. Skupno število evidentiranih sekalnikov je od predhodnega popisa višje za 9 %.

Ne zgolj število sekalnikov, narašča tudi evidentirana proizvodnja sekancev. Pridobljeni podatki kažejo, da je bila proizvodnja sekancev v letu 2023 s sekalniki, zajetimi v raziskavo, 3.037.337 nm3 oz. 20 % več od predhodnega popisa iz leta 2021.

Po številčnosti prevladujejo majhni sekalniki z zmogljivostjo do 30 nm3/h (nasuti m3 sekancev na obratovalno uro), ki predstavljajo 44 % vseh evidentiranih sekalnikov. Z 30 % deležem jim sledijo srednji sekalniki (zmogljivosti 30-100 nm3/h), s 26 % deležem pa veliki sekalniki z zmogljivostjo več kot 100 nm3/h.

Dve tretjini vseh sekalnikov izhaja iz zgolj štirih statističnih regij: Savinjska (21 % vseh), Osrednjeslovenska (16 %), Gorenjska (16 %) in Jugovzhodna Slovenija (15 %). Kot v predhodnih popisih tudi tokrat prevladujejo premični ali mobilni sekalniki, takih je kar 89 % vseh. Tovrstno mehanizacijo lahko izvajalci uporabljajo v kateri koli statistični regiji v Sloveniji, tako da smo lokacijo pripisali zgolj naslovu izvajalca.

Nadalje ugotavljamo, da so največ sekancev proizvedli izvajalci iz savinjske regije (30 % celotne proizvodnje na ravni države oz. 899.000 nm³), sledi proizvodnja izvajalcev iz gorenjske (17 % oz. 525.000 nm³), jugovzhodne Slovenije (16 % oz. 480.000 nm³), osrednjeslovenske (8 % oz. 230.000 nm³) in pomurske regije (8 % oz. 229.000 nm³). Izvajalci iz ostalih regij so posamično proizvedli manj kot 200.000 nm3.

 

Vse z raziskavo zajete subjekte (pravne in fizične) smo razdelili glede na količino sekancev, ki so jih proizvedli v letu 2023. Subjekti, ki imajo manjšo letno proizvodnjo sekancev (do 999 nm3), prevladujejo številčno in predstavljajo kar 49 % vseh subjektov. Po skupni letni proizvedeni količini sekancev pa močno prevladujejo veliki proizvajalci (več kot 50.000 nm3). Med vsemi je takšnih subjektov zgolj 12 %, a skupaj proizvedejo skoraj tri četrtine (74 %) vse evidentirane proizvodnje sekancev.

Evidentirani sekalniki kot vrsto surovine večinoma uporabljajo sečne (30 %) in žagarske ostanke (28 %). Sledi uporaba okroglega lesa (24 %), zunajgozdne biomase (14 %) ter ostalega (npr. odsluženega) lesa (4 %).

 

Več rezultatov naše raziskave si lahko preberete v brošuri Popis sekalnikov 2024. Brošura je dostopna na tej povezavi: https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=19142

 

ZAHVALA

Zahvaljujemo se vsem podjetjem, ki so sodelovala z nami in nam posredovala podatke. Raziskavo smo opravili v sklopu Javne gozdarske službe Gozdarskega inštituta Slovenije, ki ga financira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Matjaž Dovečar, Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko
Amina Gačo, Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko
Martin Jež, Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko
dr. Nike Krajnc, Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko
dr. Jaša Saražin, Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko
dr. Darja Stare, Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko
Špela Ščap, Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko
Matevž Triplat, Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko

Sorodne vsebine:

Novice

Novi nakladalniki za profesionalne uporabnike: Weidemann serija 90 02.11.2026

Novi nakladalniki za profesionalne uporabnike: Weidemann serija 90

Weidemann je predstavil povsem prenovljeno serijo 90, ki jo sestavljajo štirje zgibni nakladalniki v razredu približno štirih in petih ton. Modela 2090 in 3090 imata klasično fiksno nakladalno roko...

Več ...
Stanje na trgu lesa v Sloveniji v letih 2025 in 2026 28.10.2026

Stanje na trgu lesa v Sloveniji v letih 2025 in 2026

Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo vsako leto pripravi Poročilo o stanju na trgu lesnih proizvodov v Sloveniji, ki obrav...

Več ...
Majhno, manjše, najmanjše – KRPAN GP XS 19.10.2026

Majhno, manjše, najmanjše – KRPAN GP XS

Se še spomnite našega testa gozdarske prikolice KRPAN GP 8 S, ki smo ga opravili letos junija in je bil objavljen v drugi letošnji številki priloge Gozd in obnovljivi viri? Takrat najmanjše KRPAN-o...

Več ...
  • © 2021 Gozdarski inštitut Slovenije
  • •
  • ISSN 2591-2127