Trg traktorjev v Evropi 2025

Leto 2025 je bilo še eno negativno leto za trg traktorjev v Evropi. Tretjina od 22 držav, za katere smo pregled trga pripravili v tem sestavku, je lani sicer zabeležilo rast prodaje, vse ostale pa so zabeležile negativne rezultate. V povprečju se je prodaja v 22 državah zmanjšala za 3 odstotke, nihanja pa so bila v posameznih državah zelo različna in večja. Kot je razvidno iz preglednice, se je prodaja traktorjev povečala na Hrvaškem, v Italiji, v Litvi, na Madžarskem, na Poljskem, v Srbiji, v Španiji in v Švici. Vzroki za zmanjšanje prodaje v dveh tretjinah primerjanih držav so praktično enaki kot za zmanjšanje prodaje v preteklih letih - povečanje proizvodnih stroškov, povečanje cen traktorjev, visoke obrestne mere, ki otežujejo dostop do kreditov, stagnacija kmetijskih prihodkov, negotova pričakovanja glede sistema spodbud itn. Tak trend se v večini evropskih držav nadaljuje tudi letos, da pa bo tudi na kmetijstvo in gozdarstvo vplivala vojna na Bližnjem vzhodu, pa najbrž ne dvomi nihče.

Naredili smo primerjavo prodaje med letoma 2024 in 2025. Podatki o prodaji oz. registraciji traktorjev so v Evropi in tudi drugod po svetu skoraj edini povsem zanesljivi podatki o prodaji kmetijskih in gozdarskih strojev, saj so registrirani in na tak ali drugačen način dosegljivi. Podatke, ki smo jih uporabili za pripravo tega članka, smo zbrali iz različnih virov. Za 22 evropskih držav smo podatke zbrali iz virov novinarjev, ki sodelujemo v žiriji za traktor leta (Tractor of the year) in v sodelovanju z novinarjem iz Italije, Francescom Bartolozzijem. Za te države smo pridobili tudi podatke po blagovnih znamkah. Za 8 držav (Grčija, Irska, Slovaška, BiH, Latvija, Estonija, Luxembourg in Islandija) podatke o skupni prodaji (ne pa tudi po blagovnih znamkah) običajno dobimo pri Evropskem združenju proizvajalcev kmetijske tehnike CEMA, vendar smo do priprave tega članka za leto 2025 dobili le predhodne, torej nedokončne podatke, zato jih v nadaljevanju navajamo le informativno. Že kar nekaj let pa podatkov za Albanijo, Ciper, Črno goro, Malto, Romunijo in Severno Makedonijo ne uspemo pridobiti. V prikazanih podatkih so zajeti kmetijski in gozdarski traktorji, a brez štirikolesnikov, ki so v zadnjih letih lahko homologirani in registrirani tudi kot traktorji, ter v nekaterih državah, po številu krepko prekašajo »prave« traktorje.

Svetovni trg traktorjev in prodaja v 22 državah Evrope

Svetovni trg traktorjev znaša v zadnjih letih med 2 in 2,2 milijona kosov. Lani so največ traktorjev prodali v Indiji (1.030.000, kar je 18,6 % več kot v letu 2024 in skoraj polovica svetovne proizvodnje), na Kitajskem (okoli 370.000, kar je 5,7 več kot v letu 2024) in ZDA (196.000 kar je 9,9 % manj kov letu 2024). V 22 evropskih državah je lani prodaja znašala (zaokroženo) 139.400 traktorjev ali cca 7 % svetovnega trga. Ocenjujemo, da je bilo v ostalih evropskih državah, za katere še nimamo podatkov, prodanih še okoli 20.000 traktorjev in tako celotni evropski trg traktorjev predstavlja okoli 8 % svetovnega.

Prodaja traktorjev v 22 državah Evrope se je v letu 2025 v primerjavi z letom 2024 zmanjšala za 3,0 %. Kot smo povedali že v uvodu, se je prodaja povečala v tretjini držav, v drugih pa zmanjšala. Največje povečanje prodaje so zabeležili v Srbiji, Litvi, Španiji, na Poljskem, na Hrvaškem, Italiji, Švici in na Madžarskem (razvrščeno po odstotku povečanja prodaje). Najbolj se je prodaja zmanjšala (zaokroženo za eno tretjino) na Finskem, Danskem in v Bolgariji. Z okoli 15 % zmanjšanjem sledijo Portugalska, Nizozemska in Francija. Zmanjšanje od 12 do 8 % je bilo zabeleženo v Nemčiji, v Veliki Britaniji, Avstriji, Belgiji in Norveški. Najmanj se je prodaja zmanjšala (od 4 do 3 %) na Češkem, v Sloveniji in na Švedskem. V preglednici in grafu so prikazani podatki o prodaji v teh 22 državah v letih 2024 in 2025 in sprememba v odstotkih v teh dveh letih, ter deleži posameznih držav na skupnem trgu teh 22 držav. Odstotki povečanj so v grafu obarvani zeleno, odstotki zmanjšanj pa rdeče. Države smo razvrstili po velikosti trga v letu 2025.

 Preglednica 1: Prodaja novih traktorjev v 22 evropskih državah v letu 2025 in primerjava z letom 2024 ter delež posameznih držav na skupnem trgu 22 držav v letu 2025.

Prodaja v 8 državah Evrope

Kot smo že navedli v uvodu, za 8 držav razpolagamo le s predhodnimi, nekončanimi podatki, zato jih tukaj lahko navajamo le informativni, so pa gotovo zanimivi, saj so navedene države zelo zanimive, tudi za primerjavo s Slovenijo, pa tudi z drugimi evropskimi državami, saj je bilo v teh državah skupaj prodanih 7.609 traktorjev. Skupaj so v teh državah po teh predhodnih podatkih v letu 2025 prodali 9 % več traktorjev kot v letu 2024. Prodaja je padla le v Grčiji, v vseh drugih pa se je povečala.

 Preglednica 2: Prodaja novih traktorjev v 8 evropskih državah v letu 2025 in primerjava z letom 2024 (po predhodnih, nedokončnih podatkih)

 

Največji trgi traktorjev v Evropi

Največ traktorjev prodajo v največjih in kmetijsko najbolj razvitih državah od Francije in Nemčije, do Italije, Španije, Velike Britanije, Poljske itn. Največji je bil francoski trg s 27.916 traktorji, sledil je nemški s cca 2.000 traktorji manj oziroma natančno 25.719 kosi, italijanski je že precej manjši, španski, britanski in poljski so bili še edini z nad 10 tisoč prodanimi traktorji. Naštetih 7 držav predstavlja 77 % trga v obravnavanih 22 državah. Vseh ostalih 16 držav ima skupaj 23,2 % delež, kot je prikazano na sliki.

Relativna primerjava prodajnih rezultatov

Razvitost traktorskega trga pokažejo tudi relativne številke prodaje. Eden od pokazateljev je število prodanih traktorjev na milijon prebivalcev (4. stolpec v preglednici). V povprečju je bilo v Evropi lani prodanih 288 traktorjev na milijon prebivalcev. Na vrhu so po tem kriteriju Srbija, Portugalska in Slovenija, na dnu pa Nizozemska, Bolgarija in Madžarka. Drugi pokazatelj pa je število prodanih traktorjev na 1.000 kmetijskih gospodarstev (6. stolpec v preglednici). V povprečju je bilo lani v Evropi prodanih 23 traktorjev na 1.000 kmetijskih gospodarstev. Na vrhu so Nemčija, Češka, Francija, na dnu pa Hrvaška, Bolgarija, Srbija. Tudi Slovenija je v spodnji tretjini. Tretji pokazatelj je število prodanih traktorjev na 100.000 ha kmetijskih zemljišč. Tu je na vrhu Norveška, sledita Slovenija in Švica, na dnu pa so Bolgarija, Madžarska in Litva, povprečje pa je bilo 91 traktorjev na 100.000 ha kmetijskih zemljišč.

Za države EU smo podatke pridobili iz spletnih strani Eurostat, za ostale pa iz spletnih strani statističnih uradov teh držav in organizacije FAO. Podatki o številu kmetij in površini zemljišč so lahko nekoliko odvisni od metodoloških izhodišč v različnih državah, a za naše primerjave s prodajo traktorjev v tem članku, so dovolj natančni in medsebojno primerljivi. Podatki o številu prebivalcev so iz leta 2023/2024, za kmetijstvo pa iz leta 2020.

V preglednici smo države razvrstili po prodanih traktorjih na 100 kmetijskih gospodarstev. Po tem kriteriju je na vrhu Nemčija, edina država z nad 100 traktorji na tisoč kmetijskih gospodarstev. Razlike med primerjanimi državami so zelo velike. V preglednici prikazane relativne primerjave prodaje traktorjev po navedenih treh merilih kažejo na zelo velike razlike med državami in veliko povedo tudi o velikostni strukturi kmetij v primerjanih državah in ekonomski moči kmetij. Pri primerjavi števila prodanih traktorjev na sto tisoč ha kmetijskih zemljišč moramo biti nekoliko previdni, saj se traktorji kupujejo tudi za delo v gozdovih, ki jih je v nekaterih držav, npr. v Sloveniji ali v Skandinaviji, kar veliko v primerjavi s kmetijskimi zemljišči. Pozabiti pa ne smemo niti na to, da za leto 2025 še nimamo dokončnih podatkov o prodaji traktorjev za Luxembourg in Islandijo, ki sta po relativnih primerjavah vedno na vrhu, a jih v pregled nismo mogli uvrstiti.

 Preglednica 3: Prodaja novih traktorjev v 22 evropskih državah v letu 2025 in primerjava s številom prebivalcev, številom kmetij in površino kmetijskih zemljišč; 
 razvrščeno po številu traktorjev na 1.000 kmetijskih gospodarstev.

 

Sorodne vsebine: