Za nami je več kot polovica letošnjega leta. Vsak dan poslušamo novice o domačih in tujih dogodkih, o športu, kulturi, tudi črni kroniki in to predvsem o bolj ekscesnih, tudi spektakularnih. O žrtvah prometnih nesreč, delovnih nezgod, nezgod pri delu, nezgod v kmetijstvu in gozdarstvu pa bolj malo slišimo. Te novice gredo večinoma mimo, če smo pozorni, zasledimo kakšno pisno vrstico v časopisih ali na portalih. Pa vendar je v prvih sedmih letošnjih mesecih po neuradnih podatkih v prometnih nesrečah umrlo že 52 udeležencev, v delovnih nezgodah že 12 ljudi (do sredine maja) in v prvih sedmih mesecih letos že 14 v kmetijstvu in gozdarstvu. V obeh zadnjih dveh primerih žal več kot v primerljivem lanskem obdobju in z veliko, veliko bolečine za najbližje. In večino nesreč oziroma nezgod z najhujšimi posledicami bi bilo mogoče preprečiti.
Nezgode pri delu v gozdu
Delo v gozdu se je letos za vedno končalo že za sedem ljudi. Stari so bili 26, 29, 40, 44, 68, 69 ,75 in 76 let. V Prlekiji je 26-letnik padel z naložene prikolice z lesom, na Goriškem je na 29-letnika padel suhi del debla iz krošnje, na Pohorju je na 40-letnika padlo obviselo drevo, ki ga je sproščal, na Gorenjskem se je na 44-letnika zvalil hlod, ki ga je prežagoval na pobočju, v Beli krajini je na 68-letnika padlo drevo pri podiranju, na Koroškem je na 69-letnika, ki se je z avtomobilom peljal na območju sečišča, padlo požagano drevo, na Notranjskem se je na 75-letnika prevrnil traktor med privleko lesa z vitlom, na Koškem je 66-letni moški podiral drevo, to pa je padlo na 76-letnika, ki mu je pomagal pri delu. Zaradi hudih poškodb je umrl, kakor tudi vsi prej našteti.
Vsi opisi so neuradni, zbrani so bili po kratkih novicah v medijih ali objavah Uprave RS za zaščito in reševanje. Vedno znova poudarjamo, da večina smrtno ponesrečenih in težko poškodovanih pri delu v gozdu ni opravila nobenega usposabljanja in ni uporabljala osebne varovalne opreme. A letos za tri umrle zanesljivi podatki povedo, da so bili usposobljeni in so uporabljali osebno varovalno opremo, pa tudi pri padcu drevesa na avto so bili poklicni izvajalci usposobljeni in opremljeni. Za tri navedene nezgode lahko kot vzrok opredelimo nepravilno ravnanje. Kot lahko zaključimo iz skopih novic v medijih, da sta nepravilno ravnala tudi 68-letnik in 75-letnik, ki neuradno nista bila usposobljena in opremljena za delo v gozdu. Povedano kaže na to, kako nevarno je delo v gozdu in kako je nepravilno ravnanje lahko hitro usodno.
Nezgode s traktorjem
Pri vožnji s traktorjem so umrli trije vozniki in en sopotnik. Tri nesreče so se zgodile na cesti, ena pa pri vožnji izven cest. Umrli so bili stari 18, 28, 51 in 69 let. Po neuradnih podatkih je 18-letnik na Štajerskem umrl pri prevračanju traktorja po pobočju in padel pod traktor, na Gorenjskem je 28-letnik umrl pri prevračanju traktorja pri pluženju snega in padel pod traktor, na traktor 51-letnika je na Dolenjskem od zadaj naletel voznik osebnega avtomobila, ga prevrnil, voznik traktorja pa je padel pod traktor. Pri zadnji opisani nezgodi je začetni vzrok jasen – nalet vozila od zadaj, pri prvih dveh pa ne moremo še zanesljivo reči, ali je bila to vožnja preblizu roba vozišča, površine ali kaj drugega. Lahko pa rečemo, da bi vsi trije z veliko verjetnostjo preživeli, če bi bili pripeti z varnostnim pasom. En novejši traktor je imel varnostni pas vgrajen, dva starejša pa ne. Na Koroškem pa je 69-letnik med vožnjo padel s stopnice traktorja, ki ga je vozil 37-letnik.
Druge nezgode v kmetijstvu in poškodovani
Še dve tragični nezgodi sta zaznamovali letošnjih prvih šest mesecev. Na Štajerskem je 38-letnik umrl pri vožnji oziroma prevrnitvi viličarja, na Koroškem pa je 78-letnik padel pri delu v hlevu oziroma na gnojišču in umrl. Podatkov o poškodovanih nimamo, kar pa ne pomeni, da poškodovanih ni. Nekaj podatkov vsako leto zbere policija, predvsem za hude poškodbe, podatkov o lažjih poškodbah pa praktično ni na voljo. A dolgoročni podatki iz več različnih držav kažejo, da se na enega mrtvega težje ali lažje poškoduje še od sto pa celo do petsto oseb.
Je stanje mogoče izboljšati?
Je. Zagotovo. Zadnjih deset let vsako leto v kmetijstvu in gozdarstvu pri delu umre v povprečju 21 oseb. Čeprav je ta številka veliko manjša kot npr. pred tridesetimi leti, je še vedno grozljivo velika. Ta številka je večja, kot je število mrtvih na leto v delovnih nezgodah vseh preko 900.000 zaposlenih v Sloveniji. Očitno samo preventivni ukrepi, izobraževanja, prepričevanja itn. niso dovolj. Verjetno je dozorel čas, da se predpiše obvezna vgradnja in posledično obvezna uporaba varnostnih pasov v vse traktorje, tudi rabljene, in da se predpiše obvezno usposabljanje in uporaba osebne varovalne opreme za vse, ki pri delu v gozdu uporabljajo motorno žago. Ne le za tiste, za katere je to predpisano že sedaj (zaposleni delavci, samozaposleni). Le tako bomo s časoma dosegli cilje vizije nič – nič mrtvih in nič hudo poškodovanih zaradi nezgod v kmetijstvu in gozdarstvu.
18.08.2026 
10.08.2026