Zaposleni v gozdarstvu

Kazalnik prikazuje zaposlenost v gozdarstvu merjeno v polnovrednih delovnih močeh v Sloveniji in primerjalno v državah EU.

Zaposlenost v gozdarstvu vključuje vse osebe - zaposlene in samozaposlene -, katerih izvajanje značilnih gozdarskih in neločljivih negozdarskih dopolnilnih dejavnosti zagotavlja rezidenčnim enotam potreben – plačan in neplačan – vložek dela. Ker se upošteva tudi občasno in sezonsko delo, se zaposlenost v gozdarstvu meri v polnovrednih delovnih močeh (PDM). 

Ena PDM je ekvivalentna eni osebi, ki je polno zaposlena v gozdarski enoti gozdarske dejavnosti eno leto (225 delovnih dni ali 1800 ur). Celotna delovna sila v gozdarstvu zajema plačano delovno silo (zaposleni v gozdarskih družbah in zaposleni pri samostojnih podjetnikih) in neplačano delovno silo (samozaposlene osebe ter kmetje, ki opravljajo gozdarsko dejavnost, vključno s pomagajočimi družinskimi člani). 

Zaposlenost se prikazuje v 1000 ekvivalentih PDM po naslednjih kategorijah SKD: 

• 02: Gozdarstvo 
• 16: Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva 
• 17: Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja

• Ustvarjanje novih delovnih mest in rast dodane vrednosti na zaposlenega v lesnopredelovalni panogi.
• Omogočiti zaposlitev in zaslužek ljudem na podeželju z delom v gozdovih in v dejavnostih, povezanih z lesom in gozdom, ter tako prispevati h kakovosti življenja na podeželju.

Pred letom 1990 je gozdarstvo zaposlovalo okrog 8.000 ljudi, potem pa je zaposlenost padala. Najmanj zaposlenih v gozdarstvu v zadnjih 25 letih je bilo zabeleženih v letu 2004, in sicer nekaj več kot 4.600 zaposlenih. Z gozdarsko dejavnostjo se je v letih do 2014 v povprečju ukvarjalo okoli 6.000 oseb, leta 2019 pa več kot 7.300. Največ zaposlenih v gozdarstvu v zadnjih 25 letih pa je bilo zabeleženih v letu 2015, in sicer nekaj več kot 7.500 zaposlenih. Med vsemi zaposlenimi v gozdarstvu v obdobju do 2015 predstavlja največji delež neplačana delovna sila (79 %). Delež neplačane delovne sile se je v strukturi zaposlenih v gozdarstvu povečal iz 75 % v letu 2014 na 81 % v letu 2017 in se nato v letu 2019 ponovno znižal na 79 %.

Število zaposlenih v gozdarstvu se kljub uvajanju strojne sečnje, ki praviloma prinaša racionalizacijo potreb po kadru, ne zmanjšuje. Raziskava Gozdarskega inštituta Slovenije (Ščap in sod., 2021) kaže, da pri vseh anketirancih, ne glede na velikost posesti, prevladuje lastno delo v gozdovih oziroma delo s pomočjo družinskih članov. Najvišji delež dela, ki ga opravijo lastniki sami oziroma s pomočjo družinskih članov, je v najmanjših kategorijah lastnikov gozdov (do 5 ha), kjer je ta delež več kot 70 %. Glede na odgovore anketiranih, ki so v obdobju 2015–2019 izvajali sečnjo in spravilo v lastnem gozdu, ugotavljamo, da je bilo pri teh kar 41 % poseka izvedenega s poklicnimi izvajalci del.

1.1.1      Cilj so povzeti po:

Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno lesne verige v Sloveniji do leta 2020 »LES JE LEP«. 2012.
Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (Uradni list RS, št. 111/07)

1.1.2      Druge zakonodajne podlage:

/

1.1.3      Izvor baze podatkov:

SiStat, Statistični urad Republike Slovenije
EUROSTAT (online data codes: nama_10_a64_e and for_area_efa)

1.1.4      Skrbnik podatkov:

Statistični urad Republike Slovenije
EUROSTAT

1.1.5      Datum zadnjega zajema podatkov 

Zadnja objava Statistični urad Republike Slovenije: 6.10.2020; Zajem podatkov Gozdarski inštitut Slovenije: 22.6.2021
Zadnja objava EUROSTAT: 14.3.2021; Zajem podatkov Gozdarski inštitut Slovenije: 27.3.2021

1.1.6      Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalnik 

Zaposlenost v gozdarstvu spremlja SURS s tremi različnimi raziskovanji: 

1. s telefonskim in terenskim anketiranjem v okviru evropske ankete The Labour Force Survey (ADS-LFS);
2. z ekonomskimi računi za gozdarstvo (ERG); 
3. z nacionalnimi računi (NG). 

Najceloviteje zajemajo število zaposlenih (v enoti PDM) gozdni računi. 

Anketa o delovni sili (ADS) se izvaja četrtletno. Pridobiva podatke o stanju in spremembah na slovenskem trgu dela skladno z navodili Mednarodne organizacije za delo (ILO) in skladno z zahtevami Statističnega urada Evropske unije (Eurostat), ki se nanašajo na usklajeno anketo o delovni sili Evropske unije (dostopno na: https://ec.europa.eu/eurostat/statistics-explained/index.php/EU_labour_force_survey_-_methodology#Core_questionnaires). Enota opazovanja so posamezniki, ki pretežno živijo v izbranem gospodinjstvu. Gospodinjstvo je vsaka skupnost oseb (družinska ali druga), ki stanujejo skupaj in skupaj porabljajo svoje dohodke za osnovne življenjske potrebe (stanovanje, hrana, drugo) – upoštevano je merilo stalnega prebivalstva (večinoma prebiva na ozemlju Slovenije). Anketa pokriva samo tisto prebivalstvo, ki živi v individualnih gospodinjstvih. Vir podatkov za število prebivalstva je Centralni register prebivalstva (CRP). Po Anketi o delovni sili štejemo med delovno aktivne prebivalce tudi pomagajoče družinske člane in osebe, ki delajo po pogodbah o delu, avtorskih pogodbah ali za neposredno plačilo. 

Ekonomski računi za gozdarstvo (ERG) predstavljajo mednarodno standardizirano metodologijo za spremljanje gospodarskega dogajanja v gozdarski dejavnosti. Enoto opazovanja zaradi upoštevanja občasnega in sezonskega dela predstavlja polnovredna delovna moč (PDM). Podatki o številu zaposlenih v gozdarski dejavnosti se pripravljajo kot ocena na osnovi zaključnih računov gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, oceni števila kmetov, ki opravljajo gozdarsko dejavnost iz podatkov kmetijskih statistik in ekonomskih računov za kmetijstvo (ERK), Statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP). 

Nacionalni računi za gozdarstvo (NG) temeljijo na podatkih Statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), letnih napovedih samostojnih podjetnikov, Ankete o delovni sili (ADS) ter na letnih poročilih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Število kmetov, ki imajo gozd in opravljajo gozdarsko dejavnost, se oceni na podlagi deleža proizvodnje gozdarske dejavnosti v skupni proizvodnji kmetijstva in gozdarstva za individualne kmete. Ta delež se nato odšteje od skupnega števila kmetov in njihovih pomagajočih družinskih članov. Ocena skupnega števila kmetov in pomagajočih družinskih članov temelji na podatkih ADS, ZPIZ in ZZZS. 

Za obdobje po žledolomu v 2014 (2014-2017) je bila v okviru gozdnih računov opravljena metodološka nadgradnja izbranih vsebinskih kategorij, med njimi revizija skupnega števila PDM v gozdarski dejavnosti za to obdobje. Revidirana je bila tudi vsebina: vzdrževanje materiala in opreme, amortizacija gozdarske mehanizacije (potrošnja stalnega kapitala) in zaradi spremenjenega podatkovnega vira vrednost naravnega prirastka (nov vir podatkov za cene lesa na panju – prej SKGZ, sedaj SiDG). 

Letna poročila temeljijo na številu registriranih kmetov. Le-ti nimajo nujno kmetije z gozdom, torej ne opravljajo nujno tudi gozdarske dejavnosti. V letnih poročilih je registriranih veliko žensk, ki opravljajo gozdarska opravila. Vrednost opravljenega ženskega dela (čiščenje gozda in izdelava butar), je verjetno drugačno od sečnje in spravila. Bolj točno oceno bi verjetno pridobili, če bi se določen % registriranih kmetov iz uporabljenih virov podatkov, ki nimajo gozda, izločili, prav tako tudi ženske, starejše od 50 let, ki dejansko ne delajo v gozdu.

1.1.7      Metodologija obdelave podatkov

Na spletni strani SURS so na voljo metodološka pojasnila in objavljeni podatki: 

• http://www.stat.si/doc/metod_pojasnila/07-008-MP.htm (metodološka pojasnila) 
• http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0762001S&ti=&path=../Database/Dem_soc/07_trg_dela/02_07008_akt_preb_po_anketi/01_07620_akt_preb_ADS_cetrt/&lang=2(objava podatkov)

1.1.8      Informacije o kakovosti (naveden je primer po vzoru Arso kazalnikov):

• Prednosti in slabosti kazalnika:

Kazalnik (podatki SURS) se na enak način zbira od leta 2014. Zaradi metodološke prilagoditve podatkov je bila spremenjena časovna vrsta podatkov o zaposlenosti v gozdarstvu (od leta 2014 dalje).

• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
  • Zanesljivost kazalnika (arhivski podatki):Podatki so relevantni in zanesljivi ter omogočajo podroben vpogled v zaposlenost v gozdarstvu. 
  • Negotovost kazalnika (scenariji/projekcije): Projekcije v kazalnik  niso vključene. 
• Skupna ocena ((1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)): 1
  • Relevantnost (1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno): 2
  • Točnost (1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo, 2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni, 3 = interni podatki): 1
  • Časovna primerljivost (1 = vsaj 10-leten niz podatkov, 2 = vsaj 5-leten niz podatkov, 3 = manj kot 5-leten niz podatkov): 1
  • Prostorska primerljivost (1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne, 2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni, 3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni): ni prostorskih podatkov

1.1.9      Druge opombe:

1.1.10    Literatura oz. Reference

Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno lesne verige v Sloveniji do leta 2020 »LES JE LEP«. 2012.
Kovač, M., Ficko, A., Ščap, Š., Piškur, M., Japelj, A., Westergren, M., Božič, G. 2019. Katalog harmoniziranih kazalnikov za spremljanje nacionalnega programa gozdov in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v Republiki Sloveniji. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije
Poročilo o izvajanju nacionalnega gozdnega programa v obdobju 2015–2019. 2021. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Ščap Š., Stare D., Krajnc N., Triplat M. 2021. Značilnosti izvajanja sečnje in spravila v zasebnih gozdovih v Sloveniji. Acta Silvae et Ligni, 125.
Gozdarstvo na kmetijskih gospodarstvih. SISTAT https://pxweb.stat.si/sistat/sl/Podrocja/Index/85/kmetijstvo-gozdarstvo-in-ribistvo, obiskano: 6.07.2021