Primarna odprtost gozdov

Kazalnik definira stanje primarne odprtosti gozdov na slovenskem. Prikazane so aktualne dolžine gozdnih cest in protipožarnih gozdnih cest (protipožarnih presek prve kategorije). Gozdovi so razdeljeni v tri kategorije primarne odprtosti: optimalno odprti, slabše odprti ter nezadostno odprti gozdovi. Prikazana so vlaganja v omrežje gozdnih cest (novogradnje, rekonstrukcije ter vzdrževanja) po letu 2014 ter njihov vpliv na odprtost gozdov. 

Odprtost gozdov v grobem ločimo na primarno in sekundarno.

Primarna odprtost je v naših razmerah tesno vezana na prevoz GLS s tovornjaki po mreži gozdnih cest, ki jo smiselno dopolnjujejo protipožarne gozdne ceste in produktivne javne ceste. V nedavni preteklosti in marsikje drugod po svetu primarno odprtost gozdov zagotavljajo tudi z gozdnimi železnicami, vodotoki primernimi za plavljenje lesa ter nekaterimi drugimi oblikami transporta, ki pri nas niso več aktualne. 

Sekundarna odprtost se nanaša na prometnice, po katerih poteka spravilo gozdnih lesnih sortimentov (GLS) (traktorsko, žičniško, strojna sečnja,...) do mesta (npr. skladišča ob gozdni cesti), kjer sledi prevoz po primarnih prometnicah. 

Gozdna cesta je grajena gozdna prometnica, namenjena predvsem gospodarjenju z gozdom in omogočanju racionalnega prevoza gozdnih lesnih sortimentov ter je vodena v evidenci gozdnih cest.

Pri določanju primarne odprtosti gozdov mora biti torej glavno vodilo možnost dostopa in dela s primernim gozdarskim tovornjakom. To pomeni: da je (1.) celotno omrežje primarnih prometnic prilagojeno vožnji tovornjakov z GLS in da je (2.) oddaljenost gozdnih površin od produktivnih primarnih prometnic krajša od maksimalno dopustnih spravilnih razdalj.

• Povečati odprtost gozdov z gozdnimi prometnicami ter imeti primerno vzdrževane gozdne ceste. 

Gozdne prometnice imajo zelo pomembno vlogo pri gospodarjenju z gozdovi. V kolikor je mreža gozdnih prometnic primerna za proizvodnjo lesnih sortimentov, hkrati ta opravlja tudi številne druge naloge: omogoča izvedbo gojitvenih del, lovske dejavnosti, dostopa interventnim službam in rekreacijske dejavnosti. Z minimalnimi prilagoditvami omrežja gozdnih prometnic, pa lahko to zagotavlja tudi dostop do samotnih kmetij (celkov), ali do infrastrukturnih objektov. 

Slovenski gozdovi so v osnovi solidno odprti s primarnimi prometnicami. Po predstavljeni metodologiji ocenjujemo, da je 75,1 % slovenskih gozdov (maska gozda) optimalno odprtih, 22,1% gozdov je slabše odprtih, medtem pa je 2,8 % gozdov nezadostno odprtih za izvoz gozdnih lesnih sortimentov s tovornjaki. 

V obdobju 2014-2020 se je izvedlo 24,2 km rekonstrukcij gozdnih cest ter zgradilo 85,1 km novih gozdnih cest (ZGS, 2014-2020). 1 km nove gozdne ceste je v povprečju odpiral 17,2 ha slabše odprtih gozdov (vplivno območje 300 do 800 m) ter 5,8 ha nezadostno odprtih gozdov (vplivno območje nad 800 m). Kar kaže na to, da se nove ceste umešča v precejšnji meri na območja, ki so od obstoječih prometnic oddaljena manj kot 300 m. Od tega je bilo 10,4 km rekonstrukcij gozdnih cest ter 63,8 km novogradenj v zasebnih gozdovih (ZGS, 2014-2020), od katerih je bilo 3,3 km rekonstrukcij (14 % od vseh, oz. 32 % v zasebnih gozdovih) in 18,0 km novogradenj (21 % od vseh, oz. 28 % v zasebnih gozdovih) sofinanciranih s strani PRP (MKGP 2021). 

Vzdrževanje gozdnih cest so izvajale lokalne skupnosti v skladu s Programom vzdrževanja gozdnih cest, ki ga je pripravil ZGS v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi. Povprečen strošek za vzdrževanje 1 km gozdne ceste je v obdobju 2014-2020 znašal 785 €, medtem ko je povprečna letna realizacija predstavljala 60 % ugotovljenih potreb po vzdrževanjih (ZGS, 2014-2020).

Cilj je z umeščanjem novih prometnic v prostor optimizirati cestno omrežje slabše odprtih gozdov ter odpirati nezadostno odprte gozdove, kjer je to smotrno. Med slabše odprtimi in nezadostno odprtimi gozdovi je 51 195 ha varovalnih gozdov, kjer zaradi velikih naklonov izgradnja novih cest pogosto ni ekonomsko upravičena ter 6 766 ha gozdov, kjer ukrepanje ni dovoljeno. Na preostalih 236 753 ha slabše ali nezadostno odprtih gozdov bo v prihodnje smiselno zgoščati omrežje gozdnih cest ter s tem optimizirati primarno odprtost gozdov.

Cilj je tudi zagotoviti zadostno 100 % potrebnih sredstev za vzdrževanje obstoječega omrežja gozdnih prometnic.

Med cilje Resolucije o NGP bi bilo potrebno dodati tudi povečevanje produktivnih dolžin javnih prometnic, s katerimi bi dosegli dodatno odpiranje gozdnega prostora. To se lahko doseže z izgradnjo rampnih in skladiščnih prostorov ob javnih prometicah ter odpravljanjem ozkih grl, ki onemogočajo prehod kamionov.

1.1.1      Cilj so povzeti po:

Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (Uradni list RS, št. 111/07) 

1.1.2      Druge zakonodajne podlage:

Zakon o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in  in 123/21-ZPrCP-F) 

1.1.3      Izvor baze podatkov:

ZGS (sestoji, gozdne ceste in protipožarne preseke),
GURS (Zbirni kataster javne gospodarske infrastrukture)

1.1.4      Skrbnik podatkov: 

ZGS, GURS

1.1.5      Datum zadnjega zajema podatkov: 

31.12.2020

1.1.6      Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalnik

ZGS enkrat letno posodobi masko gozdov ter redno posodablja bazo gozdnih cest in protipožarnih presek. GURS redno posodablja zbirni kataster javne infrastrukture, gelede na prejete informacije. Posamezne občine pa imajo različne frekvence zbiranja in poročanja podatkov o spremembah na infrastrukturi SURS-u. Kazalnik se lahko smisleno preračuna enkrat letno. 

Za določanje primarne odprtosti gozdov je potrebno sestaviti mrežo produktivnih prometnic iz treh baz podatkov. V bazi »gozdne ceste«, se upošteva vse veljavne gozdne ceste.

V bazi »protipožarne preseke« se upošteva protipožarne preseke prve kategorije (protipožarne gozdne ceste).

V bazi »javne ceste« se upošteva ceste kategorij 3 do 13 (glavne ceste, regionalne ceste, turistične in lokalne ceste, javne poti ter mestne in krajevne ceste).

Aktualno masko gozda se izdela iz baze »sestoji«. Upošteva se vse sestoje kategorije »G« (gozd).

1.1.7      Metodologija obdelave podatkov

Optimalna primarna odprtost gozdov predstavlja gostoto primarnih prometnic, kjer so skupni stroški prevoza in spravila gozdnih lesnih sortimentov najnižji. Odvisna je od številnih dejavnikov. Pri visoki gostoti gozdnih cest je omejujoč dejavnik strošek izgradnje in vzdrževanja omrežja gozdnih cest, pri nizki gostoti pa stroški spravila (Pičman, 2007 in Potočnik, 2009).

Spravilne razdalje nad 1200 m pri traktorskem ter nad 800 m pri žičniškem spravilu, so zaradi visokih spravilnih stroškov težko ekonomsko upravičene, zato taki gozdovi niso upoštevani kot primarno odprti (Uredba,...1994). To stanje smo okvirno zajeli s horizontalno oddaljenostjo 800 m od najbližje primarne prometnice.

Optimalna gostota gozdnih cest se ob upoštevanju dejavnikov v našem širšem okolju večinoma giblje okoli 20 m/ha. Krč in Beguš (2011) sta za slovenske gozdove predlagala gostote od 15 do 25 m/ha. S 300 m horizontalno razdaljo gozdov od najbližje primarne prometnice smo okvirno zajeli najnižjo gostoto prometnic 15 m/ha. Iz tega sledi, da je za gozdna območja, ki so oddaljena več kot 300 m od najbližje prometnice, smiselno prednostno preučiti možnosti optimizacije (zgoščanje) omrežja. 

Podatki se obdelujejo s programsko opremo za obdelavo prostorskih podatkov (npr. Arc Map).

Gozdove smo glede na primarno odprtost razdelili v naslednje tri skupine:

Optimalno odprti gozdovi, ki se od najbližje prometnice nahajajo manj kot 300 m (horizontalne razdalje)

Slabše odprti gozdovi se od najbližje prometnice nahajajo od 300 do 800 m (horizontalne razdalje)

Nezadostno odpri gozdovi se od najbližje prometnice nahajajo dlje kot 800 m (horizontalne razdalje)

1.1.8      Informacije o kakovosti (naveden je primer po vzoru Arso kazalnikov):

• Prednosti in slabosti kazalnika:

Metodologija izračuna kazalnika odprtosti gozdov je enostavna in transparentna ter relativno hitro preverljiva.

• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
  • Zanesljivost kazalnika (arhivski podatki): 
  • Negotovost kazalnika (scenariji/projekcije): Projekcije v kazalniku niso vključene.
• Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2
  • Relevantnost (1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno): 3
  • Točnost (1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo, 2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni, 3 = interni podatki): 2
  • Časovna primerljivost (1 = vsaj 10-leten niz podatkov, 2 = vsaj 5-leten niz podatkov, 3 = manj kot 5-leten niz podatkov): 2
  • Prostorska primerljivost (1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne, 2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni, 3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni): 1

1.1.9      Druge opombe:

V prihodnje bi bilo smiselno pregledati bazo javnih cest in določiti tiste ceste, oz. dolžine cest, ki dejansko omogočajo dostop (omejitve osne obremenitve ter ostale omejitve) ter nakladanje tovornjaka z gozdnimi lesnimi sortimenti, upoštevajoč tudi linijske prepreke, ki onemogočajo spravilo lesa proti najbližji cesti (npr. visoke stene, široki vodotoki, železniške proge, zidovi in ograje,...). Le s tako kvalitetno kartiranimi in digitaliziranimi produktivnimi javnimi prometnicami, bi dobili dejanski podatek o odprtosti gozdov.

1.1.10   Literatura oz. reference

Krč J., Beguš J. 2011. Zasnova modela določanja odpiranja gozdov z gozdnimi cestami za potrebe gozdnogospodarskega načrtovanja. XXVIII gozdarski študijski dnevi.
Pičman D., 2007. Šumske prometnice. Šumarski fakultet Sveučilišta u Zagrebu
Podatki o gozdnih prometnicah ter sestojih, stanje 31.12.2020. Zavod za gozdove Slovenije.
Poročilo o izvajanju nacionalnega gozdnega programa v obdobju 2015–2019. 2021. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Poročila o gozdovih 2014-2020, Zavod za gozdove Slovenije
Potočnik I., 2009. Gozdne prometnice, študijsko gradivo. Biotehniška fakulteta
Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (Uradni list RS, št. 111/07)
Uredba o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest. UR. L. 38/94.