Pridobivanje lesa

Posek v slovenskih gozdovih

V obdobju 2014–2018 je bil povečan letni obseg poseka, vendar je glavni razlog za to sanacija poškodovanih gozdov zaradi pogostih ujm v gozdovih. Kljub povečanemu poseku v tem obdobju posek v povprečju še vedno ni dosegal celotnega možnega poseka po gozdnogospodarskih načrtih (GGN), temveč je ta delež znašal v povprečju 91 %. V letih 2019 in 2020 pa posek dosega v povprečju le 67 % možnega poseka po GGN (89 % iglavci in 49 % listavci). V letu 2020 je bila intenziteta sečnje večja v državnih gozdovih in je znašala 5,6 m3/ha, medtem ko je bila v zasebnih gozdovih in gozdovih v lasti lokalnih skupnosti 3,2 m3/ha. V primerjavi s povprečno intenziteto sečnje obdobja 2012–2013, ko je bil obseg poseka podoben letu 2020, je bila v državnih gozdovih intenziteta sečnje v letu 2020 za 22 % večja, v drugih gozdovih pa za 2 % večja.

Gozdni fondi

Trenutno stanje bi lahko opisali kot blizu optimalnega, načrt za prihodnost pa predvsem kot ohranjanje trenutnega stanja, z upočasnjevanjem akumulacije lesne zaloge in prilagajanjem drevesne sestave in zgradbe gozdov podnebnim spremembam.

Gospodarjenje na kmetijskih gospodarstvih

Povprečna gozdna posest se je iz 4,6 ha v letu 2000 povečala na 5,5 ha v letu 2016. Povprečen posek lesa na kmetijskih gospodarstvih se je v letu 2020 zmanjšal iz 45 m3 (v letu 2016) na 38 m3. V strukturi poseka iglavcev se je v letu 2020 za 11 % povečal delež hlodovine v primerjavi z letom 2016. V strukturi poseka listavcev v letih 2016 in 2020 prevladuje posek lesa za kurjavo. Pri primerjavi podatkov med letoma 2016 in 2020 je potrebna previdnost, saj je bilo leto 2016 zaznamovano z ujmami (podlubniki), v letu 2020 pa obsežnih sanacij poškodovanih gozdov ni bilo. V letu 2020 je bilo na trgu prodanih 51 % gozdnih lesnih sortimentov glede na skupni posek na kmetijskih gospodarstvih, ostali delež predstavlja poraba lesa za domače potrebe. Delež prodaje se je v primerjavi z letom 2016 zmanjšal za 11 %. Delež opravljenih delovnih ur v gozdarstvu na kmetijskih gospodarstvih z najetim delom se je iz 7 % v letu 2016 zmanjšal na 5 % v letu 2020. Še vedno na kmetijskih gospodarstvih prevladuje lastno delo v gozdovih. Število kmetijskih gospodarstev, ki ima registrirano dopolnilno dejavnost na področju gozdarstva se je v zadnjih letih povečevalo, kar nakazuje na večjo tržno usmerjenost in dodatne možnosti za ustvarjanje dohodka ter dodatnih delovnih mest na kmetijskih gospodarstvih.

Certificiranje gozdov

Celotna površina državnih gozdov je certificirana po shemi FSC in PEFC. Z nakupom novih gozdov v imenu Republike Slovenije se obseg certificiranih državnih gozdov povečuje. Delež zasebnih gozdov, certificiranih po shemi FCS, ostaja relativno nizek. Površina certificiranih gozdov po shemi PEFC se konstantno povečuje, največji skok je zabeležen v letu 2017, ko so se v shemo vključili tudi državni gozdovi. V celoti je trend certificiranih gozdov pozitiven, za dosego cilja (vsi gozdovi certificirani) pa bo potreben bistven premik v zasebnih gozdovih.

Primarna odprtost gozdov

Odprtost slovenskih gozdov zelo počasi, a vztrajno raste. Zaradi razdrobljene gozdne posesti, se letno zgradi le malo gozdnih cest (cca 12 km). 1 km nove gozdne ceste v povprečju odpira 17,2 ha slabše odprtih gozdov ter 5,8 ha nezadostno odprtih gozdov.

Gozdarska mehanizacija

V okviru obeh programskih obdobji PRP je bilo za sofinanciranje nabave sodobnih strojev in opreme porabljenih več kot 33,6 milijona €. V okviru obeh programskih obdobji PRP je bilo nabavljeni 24 strojev za sečnjo in 26 zgibnih prikoličarjev. Vendar številčno prevladujejo motorne žage ter različni traktorji opremljeni za delo v gozdu. To nakazuje, da v zasebnih gozdovih še vedno prevladuje posek z motorno žago ter spravilo lesa s traktorjem.