Zaloga ogljika v lesnih proizvodih (HWP)

Prenesi kazalnik

Ključno sporočilo

Z vgradnjo lesa v izdelke in stavbe podaljšujemo skladiščenje ogljika za čas trajanja izdelkov oziroma lesenih delov stavb.  Trenutno se predela okoli 1,5 mio m3 okroglega industrijskega lesa, ki se poseka v Sloveniji, od katerega se proizvede okrog 900.000 m3 lesnih izdelkov oz. t.i. pridobljenih lesnih proizvodov (HWP).  Spremembe zaloge ogljika v HWP se poročajo po dogovorjenih kategorijah, ki jih na mednarodni ravni določajo smernice IPCC za nacionalne evidence toplogrednih plinov (IPCC, 2006) oz. Uredba LULUCF (2018) na evropski ravni (tj. žagan les, lesne plošče in papir). Učinek predelave okroglega lesa iz Slovenije v izračunih HWP upošteva proizvodnjo lesnih proizvodov, obstoječe zaloge in izhode. V letu 2020 so bili neto ponori v HWP -142 kt CO2 . Treba je poudariti, da v teh izračunih ni upoštevan substitucijski učinek lesnih izdelkov, saj njihova raba namesto drugih materialov lahko prispeva k zmanjšanju emisij CO2.

Definicija

Kazalnik  prikazuje značilnosti zaloge ogljika v lesnih proizvodih v Sloveniji, in sicer za obdobje 1986–2020.

Pridobljeni lesni proizvodi so lesni materiali, pridelani v gozdovih, ki se uporabljajo za izdelke, kot so pohištvo, vezan les, papir in papirju podobni izdelki, ali za energijo (UNFCCC, 2003). Med te proizvode ne uvrščamo sečnih ostankov, ki ostanejo na sečišču.

Cilji

  • Zagotoviti ponor CO2 v gozdovih.
  • Nadaljnje povečanje rabe lesa kot materiala in energenta; v nadaljnji predelavi promovirati rabo lesa in lesnih izdelkov.
  • Spodbujati rabo lesa z daljšo življenjsko dobo in razvoj novih tehnologij za uporabo lesa.

Komentar

Sprememba zaloge ogljika v lesnih izdelkih v Sloveniji v poročevalskem obdobju od leta 1986 dalje je večinoma pozitivna, kar ponazarja obračunski ponor, z izjemo obdobja 1991–1995 in leta 1997, ko je bila sprememba negativna in so bili lesni izdelki vir emisij. Sprememba zaloge ogljika v lesnih izdelkih v posameznem letu je odsev trenutnega in preteklega stanja proizvodnje žaganega lesa, lesnih plošč ter papirja in kartona iz slovenskega lesa. Največji ponori ogljika v lesnih izdelkih so bili v obdobju 1986–1989, leta 2007 ter leta 2019. Del k temu prispeva tudi visoka proizvodnja prej omenjenih lesnih proizvodov v tem času in hkrati visok delež porabe domačega lesa. K povečanju zaloge ogljika v lesnih izdelkih v obdobju 1986–2020 največ prispeva žagan les, v določenih obdobjih pa je bila največja sprememba zaloge ogljika v lesnih ploščah in furnirju. Sprememba zaloge ogljika, izražena v neto emisijah, pri proizvodnji papirja in kartona v Sloveniji se je v obravnavanem obdobju gibala med -38 kt in +52 kt (kiloton) CO2, pri čemer plus ponazarja emisije, minus pa ponor.

Stanje

Spremembe zaloge ogljika v lesnih proizvodih v Sloveniji že od leta 1999 kažejo pozitiven trend, kar obračunsko ponazarja ponor), ki v zadnjih desetih letih niha med -25 kt CO2 in -253 kt CO2. Delež ponorov oz. povečanje zaloge ogljika iz naslova HWP v Sloveniji je čisto pri repu članic EU, saj le-ta znaša cca. 3 % skupnih neto ponorov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (sektor LULUCF), ki so v letu 2020 v Sloveniji znašali -4736 kt CO2. Ta delež znaša na ravni EU v povprečju 17 %. Naj omenimo za primerjavo, da spremembe zaloge ogljika v HWP na Hrvaškem prispevajo 13 %, na Švedskem 18 %, v Nemčiji 25 % in v Avstriji kar 32 % skupnih neto ponorov v sektorju LULUCF.

Metodologija

Cilj so povzeti po: 

Resolucija o Nacionalnem gozdnem programu. 2007. Ur. l. RS, št. 111/2007

 

Druge zakonodajne podlage:

Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in sveta z dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU.

Izvor baze podatkov:

Gozdarski inštitut Slovenije

Skrbnik podatkov:

Gozdarski inštitut Slovenije

Datum zadnjega zajema podatkov:

21.12.2021 

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalnik 

Podatki so posodobljeni vsako leto, ko so na voljo končni podatki o akumulaciji CO2 v lesnih izdelkih (ang. »harvested wood products).

Metodologija obdelave podatkov:

Uporabljena je bila enaka metoda kot jo Slovenija uporablja pri izračunu neto emisij iz lesnih proizvodov (HWP) v skladu s smernicami IPCC 2006. Metodologija zato temelji na spremembah skladišč ogljika, ki so vključene v HWP.

Informacije o kakovosti

  •  Prednosti in slabosti kazalnika:
  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
    • Zanesljivost kazalnika (arhivski podatki):

Podatki so za spremljanje trenda sprememb zaloge ogljika v lesnih izdelkih zanesljivi, njihova zanesljivost pa bi se povečala ob rednejših in natančnih popisih primarne lesne proizvodnje v državi.

  • Negotovost kazalnika (scenariji/projekcije):

Projekcije v kazalnik  niso vključene.

  • Skupna ocena ((1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)): 1
    • Relevantnost (1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno): 1
    • Točnost (1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo, 2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni, 3 = interni podatki): 1
    • Časovna primerljivost (1 = vsaj 10-leten niz podatkov, 2 = vsaj 5-leten niz podatkov, 3 = manj kot 5-leten niz podatkov): 1
    • Prostorska primerljivost (1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne, 2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni, 3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni): ni prostorskih podatkov

 

Druge opombe:

 

Viri

  • IPCC. 2006. 2006 IPCC Guidelines for National Greenhouse Gas Inventories, Prepared by the National Greenhouse Gas Inventories Programme, Eggleston H. S., Buendia L., Miwa K., Ngara T. and Tanabe K. (eds). Hayama, Kanagawa, IGES. UNFCCC. 2003. Estimation, reporting and accounting of harvested wood products. Technical paper. FCCC/TP/2003/7. http://unfccc.int/resource/docs/tp/tp0307.pdf
  • Uredba LULUCF. 2018. Uredba (EU) 2018/841 Evropskega parlamenta in Sveta dne 30. maja 2018 o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 in Sklepa št. 529/2013/EU.
  • https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32018R0841&from=sl