Potenciali okroglega lesa

Informacije o količinah in potencialih lesa iz slovenskih gozdov so pomembne za vse akterje, vključene v gozdno-lesne verige. Kakovosten les oziroma hlodi so pomembni za podjetja, ki se ukvarjajo z nabavo, predelavo ali prodajo hlodov; to so predvsem žagarski obrati in proizvajalci furnirja ter proizvajalci vezanih furnirskih plošč.

Gospodarske panoge, ki uporabljajo les kot glavno surovino, so odvisne od stanja oz. potenciala gozdov. Informacije o količinah in potencialih lesa iz gozdov so pomembne za vse akterje, vključene v gozdno-lesne verige. Najbolj pomembna zanje je realna in trenutno razpoložljiva količina lesa, ki se lahko ponudi na trgu, kjer je že izvzeta količina lesa, ki se porabi za lastne potrebe v gospodinjstvih.

Slovenija je dežela bogata z gozdnimi površinami, saj njena gozdnatost znaša 58 %. Zaradi relativno velikih količin domače surovine so gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo naše perspektivne gospodarske panoge, ki v zadnjih letih krepijo svojo vlogo v krožnem biogospodarstvu.

Informacije o tržnih potencialih kakovostnega okroglega lesa oziroma hlodovine so pomembni za podjetja, ki se ukvarjajo z nabavo, predelavo ali prodajo hlodov; to so predvsem žagarski obrati in proizvajalci furnirja ter proizvajalci vezanih furnirskih plošč. Razpoložljive količine okroglega lesa slabše kakovosti pa so pomembne predvsem za celulozno in kemično industrijo, proizvajalce lesnih plošč, proizvajalce lesnih goriv in energetska podjetja, ki proizvajajo in tržijo toploto in/ali elektriko, proizvedeno iz lesne biomase. Za vse zgoraj omenjene akterje v verigi je poleg poznavanja teoretičnih potencialov naših gozdov pomemben podatek o realno in trenutno razpoložljivi tržni količini lesa. To je količina, ki se dejansko lahko pojavi na trgu in v kateri ni količin lesa, ki se porabijo za lastne potrebe v gospodinjstvih (na primer za ogrevanje gospodinjstev).

Dejanski tržni potencial se nanaša na dejanski povprečni letni posek lesa in predstavlja količine, ki so se pojavile na trgu v obdobju od leta 2018 do leta 2022.

Teoretični tržni potencial predstavlja maksimalno količino lesa, ki se skladno z gozdnogospodarskimi načrti lahko poseka in je hkrati lahko na razpolago na trgu ter pri tem še vedno zagotavlja trajnostna načela gospodarjenja z gozdovi.

Gozdarski inštitut Slovenije je leta 2014 razvil univerzalno metodologijo za oceno dejanskih in teoretičnih količin in potencialov okroglega lesa, in sicer na primeru hlodov smreke in jelke (srednjega premera od 20–59 cm), na primeru hlodov listavcev ter za les slabše kakovosti. Leta 2023 je bila metodologija za enake skupine okroglega lesa posodobljena in sicer z aktualnimi podatki, ki odražajo trenutne razmere stanja gozdov, tržnih razmer in rabe lesa v Sloveniji. Nadgrajena metodologija temelji na širšem obravnavanem obdobju in predstavlja tudi trend rasti potencialov okroglega lesa, ki smo mu priča v zadnjem 10-letnem obdobju. Rezultati količin in potencialov hlodovine ter lesa slabše kakovosti so prikazani v merski enoti kubični meter (m3), potenciali lesa slabše kakovosti pa so prikazani tudi v merski enoti tona absolutne suhe snovi (tSS).

V nadaljevanju prikazujemo karte dejanskih tržnih potencialov lesa po katastrskih občinah (KO) v Sloveniji na primeru hlodovine smreke in jelke (srednjega premera 20-59 cm), hlodovine listavcev in lesa slabše kakovosti. Barvna lestvica prikazuje skupne (kumulativne) količine tržnega potenciala lesa v vsaki KO.

Slika 1: Dejanski tržni potencial hlodovine smreke in jelke v slovenskih gozdovih v obdobju 2018-2022 (podatki so prikazani v enoti kubični meter na hektar)

Slika 1: Dejanski tržni potencial hlodovine smreke in jelke v slovenskih gozdovih v obdobju 2018-2022 (podatki so prikazani v enoti kubični meter na hektar)

 

Slika 2: Dejanski tržni potencial hlodovine listavcev v slovenskih gozdovih v obdobju 2018-2022 (podatki so prikazani v enoti kubični meter na hektar)

Slika 2: Dejanski tržni potencial hlodovine listavcev v slovenskih gozdovih v obdobju 2018-2022 (podatki so prikazani v enoti kubični meter na hektar)

 

Slika 3: Dejanski tržni potencial lesa slabše kakovosti v slovenskih gozdovih v obdobju 2018-2022 (podatki so prikazani v enoti kubični meter na hektar)

Slika 3: Dejanski tržni potencial lesa slabše kakovosti v slovenskih gozdovih v obdobju 2018-2022 (podatki so prikazani v enoti kubični meter na hektar)

 

Besedilo je povzeto po dveh znanstvenih prispevkih, v katerih je dostopnih več informacij:

ŠČAP, Špela, TRIPLAT, Matevž, PIŠKUR, Mitja, KRAJNC, Nike. 2014. Metodologija za ocene potencialov lesa v Sloveniji. Acta Silvae et Ligni, 105: 27–40. DOI: 10.20315/ASetL.105.3
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-VIDCRQDX/7d61fa3a-1ec1-434e-81b9-df893ed670ab/PDF

ŠČAP, Špela, TRIPLAT, Matevž. 2023. Raba lesa, tržne količine in projekcije potencialov okroglega lesa listavcev v Sloveniji. Les, 72, 1: 5–20. DOI: 10.26614/les-wood.2023.v72n01a02
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-E6KN80SI/18927eae-979b-47d6-bef6-8328fd2453f8/PDF

 

Z novimi podatki smo posodobili interaktivni spletni pregledovalnik, kjer so na voljo kartografski prikazi dejanskih in teoretičnih potencialov okroglega lesa. Količine in potenciali so prikazani na prostorski ravni KO. Z izbiro sloja in poljubne KO na zemljevidu lahko uporabniki pridobite podatek o skupnem potencialu izbranih skupin okroglega lesa v izbrani KO. Relativne vrednosti upoštevajo tudi gozdne površine v vsaki KO (v ha), tako da so te objavljene v enotah kubični meter na hektar (m3 / ha) oz. tona absolutne suhe snovi na hektar (tSS / ha).

 

 

Zemljevid tržnih potencialov: https://pis.gozdis.si/sl/potenciali/