Po požarno ukrepanje na gozdnih površinah

Pred požarom ni v svetu varen noben gozd, so pa nekateri bolj izpostavljeni tej nevarnosti kot drugi. V Evropi so najbolj ogrožene kraške pokrajine Sredozemlja. Polovica gozdnih požarov v Sloveniji nastane v obalno-kraški regiji (Dolgan Petrič, 1989). Vsako leto se po Evropi razbesnijo požari, ki so uničili že na tisoče hektarjev gozdov.

Če državne zmogljivosti za odzivanje na požare ne zadostujejo, pokažejo solidarnost evropske države in na pomoč priskočijo z letali, helikopterji, opremo za gašenje ter osebjem. Uprava RS za zaščito in reševanje spremlja situacijo gozdnih požarov prek EU Centra za nujno pomoč v Bruslju, ki usklajuje pomoč prek mehanizma civilne zaščite EU. Za pomoč prek tega mehanizma so letos zaprosile tudi Grčija, Švedska in Latvija, katerim so gozdni požari v poletnih mesecih 2018 povzročili enormno škodo. Glavno odgovornost za izvajanje preventive pred požari nosi država sama.

Slika 1: Karta požarne ogroženosti gozdov za 7. 8. 2018 (Vir: www.zdravgozd.si)

Za nastanek požara morajo biti izpolnjeni 3 pogoji: prisotnost goriva, kisika ter energija vžiga. Goriva v gozdu so različna: lahko vnetljiva in hitro goreča (opad, suha trava, grmičevje in nizka drevesa) ter težko vnetljive in počasi goreča goriva (panji, hlodi, veje, ostanki na tleh, debela in vlažna humusna plast, drevje nad 10 cm prsnega premera). Na Gozdarskem inštitutu Slovenije so v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije ter Agencijo Republike Slovenije za okolje, razvili karto, ki napoveduje dnevno ogroženost gozdov pred požari. Meteorološki indeks požarne ogroženosti napovejo na podlagi temperature zraka, relativne zračne vlažnosti, hitrosti vetra ter količine padavin. Karta se dnevno posodablja in je dostopna na: www.zdravgozd.si.

Gozdni požari so naraven proces v gozdnih ekosistemih. Ko uničijo drevesa se hranila vrnejo v tla. Za drevesa, ki niso pogorela, se naredi plan ukrepanja po požarnega ukrepanja, da se prepreči nadaljnja izguba vrednosti lesa.

Kljub temu, če se zdi zunanjost drevesa poškodovana, požgana in poogljena, pa lahko notranjost dreves obdrži vrednost, če je les posekan pred napadi insektov in glivic, ki bi dodatno obarvale ali razkrojile les. Skorja, ki je poškodovana zaradi plamenov se začne sušiti in pokati. Pred sečnjo je dobro preveriti na žagi, koliko je cena takega lesa, saj ga mogoče ne bo vredno prodati. Če je ožgana le skorja, se jo olupi in je les primeren za uporabo.

Sečnja požarišč je odvisna od dostopnosti terena, obsega poškodb in zahtev po lesu. Po požarna sečnja se lahko nadaljuje tudi prihodnja leta, odvisno od tega koliko je ogrožena območje in kako pogosto se tu vršijo požari.

Tla so po požaru osiromašena organskih snovi, saj med požarom izhlapevajo v zrak. Tla slabše zadržujejo vodo, se zaradi črne obarvanosti bolj segrevajo, ponoči pa bolj ohlajajo zaradi pomanjkanja rastlinskega pokrova, pH se poveča, poveča se število gliv.

Posek poškodovanega drevja je najpogostejši ukrep na požariščih. Na izbiro tehnologije in način izvedbe vplivajo nakloni, delež skalovja. Navadno se po požarih stroka odloči za klasično ali strojno sečnjo. Strojna sečnja velikokrat poškoduje že tako občutljiva tla, kar še bolj sproži erozijske procese.

Del sečnih ostankov je zaželeno pustiti v gozdu, saj ugodno vplivajo na tla: preprečujejo erozijo in zbitost tal, zmanjšujejo pregrevanje in ohlajanje tal, z ohranjanjem sečnih ostankov povečujemo količino hranil.

Načrt sanacije in obnove gozda izdela javna gozdarska služba in obsega (Jakša, 2006):

• Opis stanja požarišča (lokacija, relief, rastišče, tip gozda, vrsta požara in poškodb, zahteve za ukrepanje.
• Način ureditve in priprave požarišča za obnovo gozda s potrebnimi gozdnogojitvenimi in varstvenimi deli ob upoštevanju ostankov gozda, ki niso potrebni obnove. Izračun časa, višine stroškov.
• Način obnove, izračun količine potrebnih sadik, organizacija sadnje in setve z upoštevanjem udeležbe lastnikov gozdov, prikaz sofinanciranja iz sredstev Republike Slovenije.
• Način zaščite sadik.
• Prikaz požarišča na karti 1: 5000, ki vsebuje vse sestavine gozdnogojitvenega načrta.

Načrt sanacije sprejme minister.

Z ekonomskega in varnostnega vidika je smiselno po požarih najprej ugotoviti v kolikšnem obsegu se je les med požarom poškodoval. Čeprav niso vsa poškodovana drevesa primerna za izdelavo npr. ostrešij ali podpornih stebrov, pa ta les lahko služi za druge namene: izdelavo pohištva, tal, ograj, celuloze ali za drva. Ožgan in poškodovan les se zadnje čase uporablja za sekance.

Praksa je pokazala, da imajo zlasti ožgani borovci drugačne lastnosti kot druge vrste lesa, zato se jih tudi procesira drugače. Ta razlika se pokaže predvsem pri temperaturah nad 250 °C. Ta les postane šibkejši in se zlomi lažje pod pritiski kakor ostale vrste lesa. Prav tako se zaradi povišanih temperatur zmanjša gostota lesa in debelina celičnih sten. Problematična je tudi vsebnost vlage pri gradbenemu lesu iz takih območij, saj se les, ki se ni sušil pravilno, skrči in deformira.

Po požaru sledi čiščenje požarišča. Izvajalci gozdarskih del in lastniki gozdov so ključni za začetek dela. Najprej se pospravijo poškodovana ležeča drevesa, katerim se presodi morebitna uporabnost. Drevesa morajo biti pospravljena čim hitreje, preden požarišče napadejo insekti in bolezni. Odmrla drevesa se začnejo hitro razkrajati, preživela drevesa pa so podvržena boleznim. V svetu velja, da je les iz ožganih dreves pomemben vir vlaken za celulozo in papirno industrijo.

Po požaru na parceli ni potrebno odstraniti vseh dreves, vendar le tiste ki predstavljajo nevarnost ljudem, živalim ali infrastrukturi. Ekološko bi bilo priporočljivo pustiti mrtvo ožgano biomaso v gozdu, vendar se zaradi nevarnosti odstrani. Pri sečnji se priporoča zmanjšanje po požarne erozije in čim manjša uporaba strojev. Najidealnejše bi bilo, če bi se poškodovana drevesa zmlelo v sekance ali mulčilo in se jih raztrosilo nazaj po površini za preprečevanje erozije. Druga drevesa se lahko pustijo za habitatna. Sanacija zahteva poseben načrt, sredstva, delo ter čas. Brez umetne obnove se gozd vrne v prvotno stanje, kjer se vzpostavijo regeneracijski procesi. Najboljši čas za sadnjo je zgodnja spomlad. Pravilna tehnika sajenja (položaj korenin sadike naj bo usmerjen navzdol), mulčenje in odstranjevanje trave, plevela ter zadostna količina vlage bo omogočila najboljše pogoje za preživetje ter ponovno vzpostavitev vitalnega gozdnega ekosistema.

Slika 2: Sanacija požarišča v Črnotičah, 2013 (Vir: Gozdarski inštitut Slovenije)

Za več informacij se obrnite na avtorici prek emaila ().