Les v celulozni in papirni industriji, kot kazalnik stanja biogospodarstva v Sloveniji

Les v celulozni in papirni industriji, kot kazalnik stanja biogospodarstva v Sloveniji

25.07.2022

Industrija celuloze in papirja je za gozdarstvo pomembna z vidika predelave manj kakovostnega lesa. Les in lesna celuloza sta v skladu s predvidevanji razvoja mednarodnih trgov z lesom v prihodnosti ključna obnovljiva vira in tudi velik industrijski potencial. Veliko novodobnih in inovativnih rab lesa oziroma njegovih proizvodov in polproizvodov temelji na korakih celulozno papirne industrije. Tako je ključno v prihodnje voditi pregled stanja na ravni Slovenije in s tem objektivno predstaviti trende, prednosti in slabosti predelave lesa v slovenski celulozno papirni industriji.

V Sloveniji je v proizvodnji lesne celuloze zastopana le mehanska celuloza oz. lesovina. Po podatkih ZPPI je le ta od leta 2015 bolj ali manj konstantna in se giba med 85 in 95 tisoč ton. V uvozu lesne celuloze z več kot 95 % prevladuje uvoz kemične celuloze, ki smo jo v letu 2020 uvozili 278.000 ton, za kar je glavni razlog izostanek proizvodnje kemične celuloze v Sloveniji po letu 2006. Podobno je dokaj konstantna tudi proizvodnja papirja in kartona, ki je v zadnjih desetih letih znašala med 690 in 740 tisoč ton letno, v letu 2021 pa je bila proizvodnja nekoliko nižja in je znašala 636 tisoč ton. V obdobju 2018–2020 se je izrazito povečala proizvodnja recikliranega papirja, ki je v tem obdobju znašala povprečno 346 tisoč ton na leto.

Za nadaljnji razvoj slovenske celulozne in papirne industrije in za zagotavljanje obstoječih in novih delovnih mest v tej panogi bi bilo v prihodnje treba zagotoviti naložbe v tehnološko modernizacijo in povečevanje kapacitet obstoječih papirnic kot tudi investicijo v proizvodnjo kemične celuloze, ki je nenazadnje osnova za vstop lesa na novodobne in inovativne verige vrednosti.

Podrobnejše informacije o trgu papirja in kartona ter lesni celulozi v Sloveniji so na voljo na spletnem portalu WCM, v rubriki »Kazalniki gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji«:

 

Domen Arnič, Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko
Špela Ščap, Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko

Sorodne vsebine:

Novice

Pregled leta 2025 31.01.2026

Pregled leta 2025

Tako kot vedno smo vas na Oddelku za gozdno tehniko in ekonomiko z Gozdarskega inštituta Slovenije tudi v letu 2025 redno oskrbovali s svežimi novicami s področja gozdne tehnike in ekonomike. Poleg...

Več ...
Enoten sistem spremljanja cen okroglega lesa 27.01.2026

Enoten sistem spremljanja cen okroglega lesa

Spremljanje trga gozdnih lesnih sortimentov (v nadaljevanju GLS) je pomembno predvsem za lastnike gozdov, lesnopredelovalno industrijo, trgovce z lesom, investitorje in odločevalce, saj omogoča usp...

Več ...
Lastništvo slovenskih gozdov: večina v zasebni lasti 12.01.2026

Lastništvo slovenskih gozdov: večina v zasebni lasti

V Evropski uniji je kar 61 % gozdov v zasebni lasti, zato so zasebni lastniki gozdov eden ključnih deležnikov pri upravljanju gozdnih ekosistemov in zagotavljanju številnih ekosistemskih storitev z...

Več ...
  • © 2021 Gozdarski inštitut Slovenije
  • ISSN 2591-2127