V Slovenj Gradcu je letos potekala jubilejna, 20. licitacija vrednejših sortimentov lesa, ki se je v dveh desetletjih uveljavila kot največji tovrstni dogodek v Srednji Evropi. Za uspešno izvedbo so poskrbeli Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline, Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije, ki so z načrtovanjem pričeli že spomladi 2025.
Postopek prodaje sortimentov na licitaciji
Licitacija hlodovine je bila organizirana po vnaprej določenem postopku. Dovoz sortimentov je potekal med 3. in 20. januarjem 2026. Nato so imeli v obdobju med 28. januarjem in 10. februarjem 2026 kupci možnost ogleda sortimentov. Odpiranje ponudb se je začelo 10. februarja 2026 ob 10.00, dan odprtih vrat pa je bil organiziran 24. februarja 2026. Po zaključku licitacije so morali lastniki zagotoviti odvoz prodanih sortimentov, pri čemer je skrajni rok za odvoz 15. marec 2026 (https://www.tiama.si/si/main/licitacija-lesa).
S svojim strokovnim znanjem in dolgoletnimi izkušnjami pri licitaciji sodeluje tudi Zavod za gozdove Slovenije (ZGS). Temelj za izbor dreves so gozdnogospodarski načrti, opravijo pa ga revirni gozdarji skupaj z lastniki gozdov v okviru tako imenovane skupne izbire (ZGS, 2026).
Rezultati licitacije
Na licitacijo je bilo letos dostavljenih 6.050 sortimentov, ki so imeli skupaj volumen približno 6.030 m3. Oddane so bile ponudbe za 5.332 sortimentov, ki so skupaj predstavljali 5.516,70 m³ lesa (Katalog sortimentov, 2026). V prvem krogu je brez oddane ponudbe ostalo 718 sortimentov (11,9 % celote), kar je manj kot na lanskoletni licitaciji, kjer je brez oddane ponudbe ostalo 1.489 sortimentov (22,8 % celote) od skupno 6.523-tih (Katalog sortimentov, 2025). Sortimente je na licitacijo pripeljalo 554 lastnikov gozdov iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Avstrije. Pri tem je kar 97 % lesa prišlo iz slovenskih gozdov. Skupno je na letošnji licitaciji sodelovalo 56 kupcev, ki so skupaj oddali 21.435 ponudb.
Najvišje ponudbe in višina ponudb po drevesnih vrstah
Najvišjo ceno na kubični meter je tudi letos dosegel gorski javor (rebraš), ki prihaja iz slovenskih gozdov. Hlod z volumnom 1,90 m³ je bil prodan po ceni 14.008 €/m³, kar skupaj znaša 26.566,40 €.
Najvišjo ceno za kos je dosegel sortiment gradna, pripeljan iz Hrvaške, ki je dosegel ceno 29.863,36 €. Sortiment z dolžino 7,8 m, premerom 104 cm in volumnom 6,63 m³ je bil s strani kupca ovrednoten na 4.507,00 €/m³ (Katalog sortimentov, 2026). Oba primerka je kupil isti kupec iz Italije (MMC, 2026).
Drevesne vrste, ki so na licitaciji dosegale visoke cene (Katalog sortimentov, 2026):
- Gorski javor (skupno oddanih ponudb za 383,44 m3) z najvišjo ceno 14.008 €/m³ in povprečno ceno 604 €/m³.
- Hrast graden (skupno oddanih ponudb za 1.845,71 m³) z najvišjo ceno 4.507 €/m³ in povprečno ceno 453 €/m³.
- Hrast dob (skupno oddanih ponudb za 394,93 m³) z najvišjo ceno 2.333 €/m³ in povprečno ceno 727 €/m³.
- Veliki jesen (skupno oddanih ponudb za 431,62 m³) z najvišjo ceno 1.333 €/m³ in povprečno ceno 216 €/m³.
- Macesen (skupno oddanih ponudb za 363,95 m³) z najvišjo ceno 1.200 €/m³ in povprečno ceno 238 €/m³.
- Gorski brest (skupno oddanih ponudb za 109,14 m³) z najvišjo ceno 1.158 €/m³ in povprečno ceno 337 €/m³.
- Smreka (skupno oddanih ponudb za 1.497,39 m³) z najvišjo ceno 1.111 €/m³ in povprečno ceno 236 €/m³.
Manj zastopane drevesne vrste, ki so prav tako dosegale visoke cene:
- Oreh (skupno oddanih ponudb za 60,08 m³) z najvišjo ceno 3.333 €/m³ in povprečno ceno 344 €/m³.
- Črni oreh (skupno oddanih ponudb za 20,64 m³) z najvišjo ceno 2.909 €/m³ in povprečno ceno 1.647 €/m³.
- Jablana (skupno oddanih 7 ponudb za 5 sortimentov s skupnim volumnom 1,56 m³) z najvišjo ceno 1.115 €/m³.
- Sliva (skupno oddanih 6 ponudb za 2 sortimenta s skupnim volumnom 0,18 m³), z najvišjo ceno 1.115 €/m³.
Primerjava rezultatov licitacije s preteklimi leti
Z grafa 1 je razvidno, da je bilo letos na licitaciji v prvem krogu po številu prodanih več sortimentov, po volumnu pa prodanih manj m3 lesa, kot lansko leto. Na grafu lahko opazimo, da je bila najvišja cena za sortiment letos višja kot lansko leto (leta 2025 je znašala 16.507 €/sortiment) in je znašala 29.863,36 €/sortiment. Prav tako je bila v primerjavi z lanskim letom letos višja najvišja cena na kubični meter, ki znaša 14.008 €/m³ (leta 2025 je znašala 7.200 €/m³). Kljub omenjenim dejstvom pa so letošnje najvišje cene še vedno daleč od rekordnega leta 2022 (47.853 €/sortiment in 23.800 €/m³) (Dremelj in sod., 2025; Katalog sortimentov, 2026).
Prikaz števila kosov in volumna sortimentov, za katere so bile oddane ponudbe v prvem krogu ter najvišje cene na sortiment (€/sortiment) in na kubični meter (€/m³) čez vsa leta licitacije v Slovenj Gradcu.
Vir podatkov v grafu: Katalog sortimentov, 2007-2026.
Na grafu 2, ki prikazuje najvišje dosežene cene na kubični meter (€/m³) po posameznih drevesnih vrstah, je mogoče opaziti, da se je najvišja cena po kubičnem metru v primerjavi z lanskim letom pri gorskem javorju (in s tem absolutno najvišja cena po kubičnem metru) skoraj podvojila (iz 7.200 €/m³ na 14.008 €/m³). Več kot podvojila pa se je najvišja cena na kubični meter gradna (iz 2.135 €/m³ na 4.507 €/m³) in oreha (iz 1.489 €/m³ na 3.333 €/m³). Največji padec v ceni pa se je zgodil pri gorskem brestu (iz 1.467 €/m³ na 1.158 €/m³).
Prikaz najvišjih cen na kubični meter (€/m³) po posameznih drevesnih vrstah od leta 2014–2026. *Zaradi večjih razlik v višini cene je za gorski javor uporabljena drugačna skala.
Vir podatkov v grafu: Katalog sortimentov, 2014-2026.
Iz grafa 3 razberemo, da je letošnja srednja cena (€/m³) vseh bolje zastopanih drevesnih vrst, z izjemo oreha, smreke in češnje, višja kot preteklo leto. Najvišjo srednjo ceno, tako kot že vse od leta 2021, dosega hrast dob (727 €/m³). Še višjo povprečno ceno (758 €/m³) ima sicer sliva, vendar ta podatek zaradi prodanih zgolj dveh sortimentov ni reprezentativen (Dremelj in sod., 2025; Katalog sortimentov, 2026).
Prikaz srednjih vrednosti cen na kubični meter (€/m³) posameznih drevesnih vrst od leta 2014–2026.
Vir podatkov v grafu: Katalog sortimentov, 2014-2026.
Delež prodanih sortimentov v prvem krogu licitacije
| Drevesna vrsta | Število sortimentov na licitaciji (2026) | Delež sortimentov, za katere je bila oddana ponudba v prvem krogu (%) (2026) | Delež sortimentov, za katere je bila oddana ponudba v prvem krogu (%) (2025) |
| Graden | 2179 | 91 | 89 |
| Smreka | 1080 | 97 | 65 |
| Gorski Javor | 558 | 64 | 98 |
| Macesen | 548 | 92 | 91 |
| Veliki jesen | 506 | 98 | 100 |
| Dob | 301 | 98 | 98 |
| Gorski brest | 147 | 77 | 75 |
| Navadna robinija | 106 | 89 | 94 |
| Jelka | 96 | 57 | 60 |
| Oreh | 93 | 83 | 29 |
| Lipa | 87 | 56 | 50 |
| Rdeči bor | 77 | 90 | 59 |
| Bukev | 51 | 82 | 88 |
| Hruška | 47 | 57 | 30 |
| Češnja | 36 | 83 | 5 |
| Kostanj | 24 | 63 | 79 |
| Cer | 19 | 47 | 0 |
| Črni oreh | 17 | 100 | 90 |
| Rdeči hrast | 10 | 80 | 29 |
| Ostrolistni javor | 9 | 44 | 20 |
| Črna jelša | 8 | 13 | 37 |
| Jablana | 7 | 71 | 20 |
| Beli Gaber | 6 | 67 | 33 |
| Črni Topol | 6 | 33 | 19 |
| Duglazija | 6 | 100 | 27 |
| Brek | 4 | 75 | 35 |
| Sliva | 4 | 50 | 55 |
| Tisa | 3 | 33 | 90 |
| Trepetlika | 3 | 0 | - |
| Črni Gaber | 2 | 0 | 50 |
| Gorska sekvoja | 2 | 100 | - |
| Leska | 2 | 0 | - |
| Breza | 1 | 0 | 20 |
| Čremsa | 1 | 0 | 0 |
| Javorolistna platana | 1 | 0 | - |
| Maklen | 1 | 100 | 0 |
| Poljski brest | 1 | 0 | 30 |
| Vrba | 1 | 0 | 0 |
| Skupaj | 6050 | 88 | 77 |
Poleg podatkov o številu hlodov na licitaciji in njihovih cenah je zanimiva tudi analiza deleža sortimentov po drevesnih vrstah, za katere so bile oddane ponudbe v prvem krogu. V primerjavi z lanskim letom se je smreka prodala bistveno bolje; leta 2025 je delež sortimentov smreke, za katere je bila oddana ponudba v prvem krogu znašal 65 %, letos pa kar 97 %. Ravno nasprotno se je zgodilo pri gorskem javorju, kjer je bilo leta 2025 v prvem krogu prodanih 98 % vseh sortimentov, letos pa le 64 %, kljub manjšemu številu sortimentov na licitaciji (558 v primerjavi s 574 v letu 2025).
Med številčno dobro zastopanimi vrstami so visok delež ponudb v prvem krogu prejeli veliki jesen in hrast dob (98 %), smreka (97 %), macesen (92 %), hrast graden (91 %), rdeči bor (90 %) ter navadna robinija (89 %). Nasprotno pa so razmeroma nizek odziv zabeležile sliva (50 %), cer (47 %), ostrolistni javor (44 %), tisa (33 %), črni topol (33 %) in črna jelša (13 %). Za trepetliko, črni gaber, lesko, brezo, čremso, javorolistno platano in poljski brest v prvem krogu ni bila oddana nobena ponudba.
Analiza prodaje kaže, da je bil trg letos bolj odziven kot lani, saj se je skupni delež sortimentov s ponudbo v prvem krogu z lanskih 77 % povzpel na 88 %. Rezultati še naprej potrjujejo veliko zanimanje za sortimente belih hrastov (dob in graden) in velikega jesena, saj je ponudbo prejela večina sortimentov. Zaznati je močan trend rasti zanimanja za sortimente rdečega bora (z 29 % na 83 %) in duglazije (s 27 % na 100 %). Opažen je bil tudi preobrat pri sadnih vrstah (oreh, hruška, češnja), ki so v letu 2025 le stežka našle kupce v prvem krogu, v letu 2026 pa se je zanje zanimanje izrazito povečalo (npr. Češnja s 5 % na 83 %) (Katalog sortimentov, 2025 - 2026).
Gorski javor ostaja kralj licitacij, v primerjavi z letom 2025 se je njegova najvišja cena na m3 skoraj podvojila, in sicer je dosegla 14,008 €/m3. Kljub temu, da je gorski javor dosegel rekordne cene, je delež prodanih sortimentov v prvem krogu padel z 98 % na 64 %.
Zaključek
Licitacija vrednejših lesnih sortimentov v Slovenj Gradcu ima dolgo tradicijo in pomembno vlogo tako za lokalno okolje, kot za širšo gozdno-lesno panogo. Kljub uspešni izvedbi in velikemu vloženemu delu organizatorjev pa kaže, da je bila letošnja licitacija na trenutni lokaciji najverjetneje zadnja. Zagotavljanje ustreznega prostora ostaja eden ključnih izzivov, saj dogodek zahteva obsežne skladiščne površine za več tisoč kakovostnih sortimentov ter primerno prometno in logistično ureditev. Zaradi zakonodajnih omejitev izvedba na kmetijskih zemljiščih ni dopustna, zato je bila licitacija tudi letos organizirana v industrijski coni Pameče pri Slovenj Gradcu, vendar ta lokacija predstavlja zgolj začasno in ne dolgoročno rešitev. Organizatorji izpostavljajo, da želijo svojo energijo prvenstveno nameniti izboljševanju vsebine in izvedbe licitacije, ne pa vsakoletnemu iskanju začasnih prostorskih rešitev. Prizadevajo si za trajnejšo in sistemsko rešitev prostorskega vprašanja, ki bi omogočila stabilno in dolgoročno organizacijo dogodka.
Les, prodan na licitaciji, je namenjen izdelavi izdelkov z visoko dodano vrednostjo, kjer pridejo do izraza njegove estetske in tehnične lastnosti. Gre za izjemno kakovostne sortimente ustreznih dimenzij z nadpovprečnimi rastnimi in strukturnimi lastnostmi, kar jim zagotavlja visoko tržno vrednost. Takšni sortimenti so iskani za proizvodnjo vrhunskega furnirja, masivnega pohištva, glasbil ter drugih specialnih in umetniških izdelkov. Zaradi redkosti, nadpovprečne kakovosti in specifičnega povpraševanja dosegajo bistveno višje cene kot običajen les. Letošnji kupci so poudarili, da je bila kakovost ponujenega lesa med najboljšimi doslej, kar potrjuje, da slovenski les sodi med najkakovostnejše v evropskem prostoru.
Licitacija omogoča, da se vrhunski sortimenti prepoznajo in ustrezno ovrednotijo glede na njihovo dejansko kakovost in tržni potencial. Takšna oblika prodaje povezuje lastnike gozdov in kupce ter omogoča oblikovanje cen na podlagi dejanskega povpraševanja. Lastnikom sortimentov zagotavlja, da se visokokakovosten les proda po realni vrednosti na trgu, ki odraža njegovo kakovost, in ne zgolj po vnaprej določenih odkupnih cenah. Dogodek ima tudi mednarodni značaj in poleg prodajnega vidika predstavlja prostor strokovnega srečevanja, navezovanja novih stikov ter druženja deležnikov gozdno-lesne verige.
V širšem kontekstu licitacija pomembno prispeva k večji prepoznavnosti lesa kot domače, obnovljive surovine ter poudarja pomen kakovostnega in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. S tem krepi zavedanje o vrednosti vrhunskih lesnih sortimentov in o vlogi lesa ter lesne biomase kot pomembnega razvojnega potenciala Slovenije, tudi v okviru prizadevanj za trajnostni razvoj in zeleni prehod.
Organizatorji se zahvaljujejo vsem, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi dogodka, ter vsem podpornikom, ki omogočajo njegovo izvedbo, hkrati pa poudarjajo pomen skupnih prizadevanj, da licitacija tudi v prihodnje ohrani visoko strokovno raven, mednarodno prepoznavnost in povezovalno vlogo.
Zahvala
Prispevek je nastal v okviru javne gozdarske službe (JGS), ki jo financira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter v okviru ciljno raziskovalnega projekta (CRP V4-24017) »Enoten sistem spremljanja cen gozdnih lesnih sortimentov«, ki ga financirata Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport ter Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Viri
Dremelj M., Lukančič Ž., Ogrin G., 2025. 19. licitacija vrednejših sortimentov lesa v Slovenj Gradcu. WCM InfoGozd. https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2025030513425636/19-licitacija-vrednejsih-sortimentov-lesa-v-slovenj-gradcu/ (25. 2. 2026).
Katalog sortimentov, 2025. Licitacija vrednejših sortimentov lesa 2025. Slovenj Gradec, Društvo Lastnikov gozdov Mislinjske doline, Zveze lastnikov gozdov Slovenije, Zavod za gozdove. 297 str.
Katalog sortimentov, 2026. Licitacija vrednejših sortimentov lesa 2026. Slovenj Gradec, Društvo Lastnikov gozdov Mislinjske doline, Zveze lastnikov gozdov Slovenije, Zavod za gozdove. 276 str.
MMC, 2026. Najdražji hlod na licitaciji vrednejšega lesa prodali za slabih 30 tisoč evrov. https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/najdrazji-hlod-na-licitaciji-vrednejsega-lesa-prodali-za-slabih-30-tisoc-evrov/774427 (25.2.2026).
Tiama, 2026. Licitacija vrednejših sortimentov lesa. https://www.tiama.si/si/main/licitacija-lesa (25. 2. 2026).
ZGS, 2026. Jubilejna 20. licitacija vrednejšega lesa potrjuje pomen ustreznega gospodarjenja z gozdovi. Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije. https://www.zgs.si/informacije/sporocila-za-javnost/jubilejna-20.-licitacija-vrednejsega-lesa-potrjuje-pomen-ustreznega-gospodarjenja-z-gozdovi (25.2.2026).
26.02.2026 
12.02.2026 
