Inovacije v alpskem prostoru 2026

Raziskovalni ustanovi HBLFA Francisko Josephinom / BLT iz Avstrije in Agroscope iz Švice sta v začetku aprila organizirali 18. konferenco iz kmetijske tehnike v Alpskem prostoru, ki poteka vsaki dve leti. Letošnja je bila, vsaj na zunaj in organizacijsko, nekoliko drugačna kot dosedanje. Spremenili so ime. Iz »Tehnika v Alpskem prostoru« v »Inovacije v Alpskem prostoru«. Samo v živo. Za razliko od konference izpred dveh let, je bilo letošnjo mogoče spremljati le v živo, nič več preko spleta (iz domačega kavča). In lokacijo. Iz tradicionalne lokacije v mestu Feldkirch na avstrijsko – švicarski meji so letošnjo konferenco prestavili nekoliko bolj vzhodno, v inovacijski center proizvajalca traktorjev Lindner v tirolskem Kundlu.

Ne glede na navedene spremembe je bila tudi letošnja konferenca namenjena udeležencem iz celotnega alpskega prostora, ki se ukvarjajo s kmetijsko tehniko v hribovitih oz. strmih območjih in tudi širšimi vprašanji kmetovanja v tem prostoru. Je pa bil večji del obravnavanih tem kot običajno namenjen inovacijam in rešitvam iz industrije. Približno dve tretjini, tretjina pa prispevkom raziskovalnih ustanov.

Lindner - nišni proizvajalec

Kot se spodobi, so na konferenci najprej dali priložnost za predstavitev gostitelju, proizvajalcu traktorjev in gorskih transporterjev Lindner. Predstavili so se kot nišni proizvajalec, ki svoje mesto med velikimi najde s specifično in individualno prilagojeno ponudbo. V Avstriji imajo letno okoli 10 % tržni delež pri traktorjih, prodajajo pa še v drugih državah alpskega prostora, tesne vezi pa negujejo tudi s svojimi strankami, ki jim večinoma ostajajo zvesti pri menjavi strojev. Letno proizvedejo okoli 1.000 traktorjev, vendar želijo seči tudi širše kot le iz področja pridelave krme na travinju in hribovskega kmetijstva. To najbolje ilustrira njihov zadnji predstavljeni traktor Lintrac 160 moči 129 kW / 175 KM, CVT menjalnikom in štirikolesnim krmiljenjem ter sodobno kabino v oglati trendovski obliki in z opremo, ki se je ne bi odrekel tudi noben od velikih konkurentov.

Rapid – brez ročnega dela na strminah

Švicarsko podjetje Rapid, ki letos praznuje 100 letnico delovanja, je eno vodilnih proizvajalcev enoosnih strojev za spravilo krme s strmih travnikov. V zadnjem obdobju so svojo ponudbo razširili z nakupom proizvajalca motornih kosilnic Brielmaier in daljinsko krmiljenih goseničnih pogonskih strojev RoboFlail, njihove proizvode pa pod svojo blagovno znamka prodaja tudi avstrijski Reform.

Na konferenci so na primeru svojih proizvodov predstavili možnost mehaniziranja vseh postopkov spravila krme s travinja na strmih terenih. Postopki, ki so na ravnini in na blagih nagibih v celoti mehanizirani, to je košnja, obračanje in zgrabljanje, se na velikih strminah še vedno ali pa delno izvajajo ročno. Posebej obračanje in zgrabljanje. Za obračanje oziroma bolje rečeno rahljanje in trosenje pokošene krme so razvili stroj Worber, ki smo ga v Kmetovalcu že predstavili, predstavljamo pa ga tudi v tej številki v članku »Alp Inovation Tropy 2026«. Na konferenci je bila glavna razprava o tem, da kosilnica / enoosni traktor ponovno povozi zrahljano krmno maso, odgovor pa, da je vožnja naprej (hoja za strojem) na strminah veliko bolj varna in hitra, kot nazaj, da je odločilno, da se krma dvigne od tal in prezrači in da je ponovno tlačenje krme minimalno, rezultat sušenja pa boljši kot pri ne-zrahljani krmi. Predvsem pa se nadomesti ročno delo.

Pri zgrabljanju krme oziroma bolje rečeno grabljenju in potiskanju po bregu navzdol pa so mehanizirano delo na voljo pobiralni ali pobiralno potisni zgrabljalniki. Zaključek pa je bil, da se bo pridelava in spravilo krme na zelo strmih travnikih obdržalo (ohranilo) le tam, kjer bo postopke mogoče v celoti mehanizirati.

Reform – reformirati?

Pri avstrijskem proizvajalcu gorskih traktorjev in gorskih transporterjev lastne proizvodnje ter prodajalcu proizvodov Rapid pod lastno blagovno znamko, so se na konferenci spraševali, ali je potrebno gorsko tehniko reformirati in ali če je nekdo prehiter, ali je pri tem sploh lahko inovativen. Pri tem so se nekoliko poigrali z besedami in v besedi REFORMirati našli svoje ime.

Pri »prehitro« so seveda mislili na svoj razvojni projekt Metron, ki so ga razvili na zasnovi gorskega traktorja Metrac. Gre pa za avtonomno delujoči in baterijsko gnani pogonski stroj za spravilo krme s travinja na gorskih območjih z vizijo avtonomnega dela brez voznika in nevarnosti za voznika v ekstremnih razmerah (nagibih). In rezultat? Ne le da trg še ni bil pripravljen sprejeti (plačati) takega stroja, številni tehnološki, tehnični in ekonomski problemi še nimajo ustrezne rešitve, nekatere tehnično izvedljive rešitve še niso avtomatično tudi smiselne, skoraj v celoti pa manjkajo zakonski okvirji in regulacije za uporabo avtonomno delujočih vozil in strojev. In to kljub megatrendih digitalizacije, elektrifikacije in avtonomije, za katere se zdi, da prekašajo vse ostale. In katere megatrende bo mogoče uresničiti v alpski tehniki? Zdi se, da trenutno posamezne rešitve oziroma nišne dele pri razvoju sicer klasične tehnike, ki bo še nekaj časa prevladovala, kjer so motorne kosilnice / enoosni traktorji, gorski traktorji in gorski transporterji.

xelom – električni Alpin 10

Italijansko podjetje xelom iz Bolzana je z delom začelo leta 2019 in sicer kot zagonsko podjetje z razvojem električno (baterijsko) gnanih strojev za pripravo smučarskih prog, s serijsko proizvodnjo pa so začeli v letu 2023. Trenutno imajo okoli 50 zaposlenih, proizvajajo pa tudi stroje za zračenje oziroma vlaženje prahu za odprte rudniške kope in kamnolome. Najnovejši proizvodnji program pa so električno gnane enoosne kosilnice / enoosni traktorji.

V Kundlu predstavljeni model Alpin 10 je v celoti gnan električno (baterijsko) na 48 voltni arhitekturi. Motorji so integrirani v premi kosilnice, nad njimi je nameščena baterija. V kompletu sta dve izmenljivi bateriji in polnilna postaja za električno omrežje napetosti 230 V / 10 A, ki baterijo napolni v cca 3 urah. Baterija ima precej omejeno zmogljivost 5,3 kWh, a maso, da jo lahko dvigne (zamenja) ena oseba. Navedeni komplet zagotavlja avtonomijo delovanja do cca 3 ure. Stroški električne energije za 2 uri košnje pri porabi energije cca 5 kWh in ceni 0,30 €/kWh znašajo 1,5 €, pri primerljivem modelu z motorjem z notranjim izgorevanjem pa pri porabi 5 l goriva in ceni 1,4 €/l za gorivo za kmetijstvo pa skupaj 7 €. Seveda pa so tukaj še stroški nakupa stroja, ki pa jih na predstavitvi (še) niso navedli. Glavne prednosti električne kosilnice vidijo v manjšem hrupu, delu brez glušnikov in manjšem hrupu za turiste in občutno manjše vibracije, pa tudi v manj zahtevnem vzdrževanju in lažjem krmiljenju električnih sklopov.

TerraTec – iz ene v dve osi

Avstrijsko podjetje iz Bludenza nekaj let kot nov ponudnik proizvaja hidrostatične motorne kosilnice / enoosne traktorje Ibex, ki jih odlikuje tudi velika moč motorja. V lanskem letu pa so razvili dodano pogonsko premo, ki jo na osnovni pogonski stroj priklopimo kot kateri koli priključni stroj in dobimo dvoosno kosilnico, pogonski stroj. O tej rešitvi smo obsežno pisali v Kmetovalcu pred enim letom, v št. 5/2025, na konferenci pa so jo predstavili tudi udeležencem.

BM Tractors - Better

Better je traktor italijanskega proizvajalca BM Tractors v bližini Modene, ki traktorje že dlje časa ponuja in razstavlja v Italiji, skuša pa prodreti tudi na širše alpsko območje. Gre za traktor moči 175 KM, ki ima štiri enako velika manjša kolesa (kot gorski traktorji) in premi vpeti v nosilni okvir (podobno kot JCB), hidrostatično transmisijo in na zadnjem delu nameščeno kabino z obrnljivim sedežem in volanom. Zadaj ima nameščeni dve priključni gredi, eno s smerjo vrtenja sprednje priključne gredi, kar pomeni, da lahko pri vzvratni vožnji uporabljamo vse sprednje priključne stroje, ne da bi jim bilo potrebno spremeniti pogonsko smer vrtenja z dodatnim gonilom. Zanimiv traktor, kaj pa cena? Okroglo 1.000 € / KM.

Visoka šola Bern – upravljanje vodnih virov na planinah

Klimatske razmere se spreminjajo, tudi na planinah oziroma v Alpah. Kot vedno. Trenutno v smer višjih temperatur. Tako je bila v zadnjih 30 letih povprečna zimska temperatura 0^oC na nadmorski višini 480 m, v naslednjem desetletju pa se pričakuje na 550 m. Več naj bi bilo ekstremno vročih dni in noči, več suhih poletij in več občasnih ekstremno močnih nalivov. Pomanjkanje vode na planinskih pašnikih postaja vse pogostejša realnost.

Kako naprej? Eden od korakov je tudi uporaba realnih podatkov obstoječega stanja in uporaba načrtovalskih orodij za smiselno upravljanje vodnih virov za pitje, napajanje in predelavo na planinah. V prvi fazi z realnim beleženjem dejanske porabe in količine virov, npr. z namestitvijo števcev na vire in porabnike. V drugi fazi s presojo racionalnosti porabe vode in možnosti za zmanjšanje porabe. In kaj so pokazali rezultati prve faze na treh švicarskih planinah? Da se precenjuje poraba vode za napajanje. Da je največja poraba vode za hlajenje mleka na planinah, kjer nimajo na voljo električnega toka. In da so tu mogoči največji prihranki. V zaprtih krogih, a s tudi večjo porabo energije.

Drohnenring - droni na planinah

So droni (brezpilotni zrakoplovi) na planinskih pašnikih potrebni ali z njimi skušamo rešiti problem, ki ga ni? Kje so koristni? Z njimi kaj prihranimo? In kje so njihove meje uporabnosti? Planinski pašniki so na strmih, težko dostopnih legah, površine so velike in pogosto razdrobljene, poraba časa za nadzor je velika, razpoložljivih ljudi pa malo. Kje si lahko pomagamo z droni?

Nadzorni droni. Redni nadzor živine z običajnimi ali termo kamerami, posebej pri slabi vidljivosti (vremenu), pa pri izrednih dogodkih, npr. napadih zvezi, pobegih živali, nadzor ograj, pašnih površin. Tudi dokumentiranje. Infrastruktura. Nadzor poti, dovozov, zapornic. Pa streh zgradb. Vse našteto gre z droni lažje, hitreje in z manj napora kot »ročno«. Delovni droni. Raztros apna ali gnojila na strmih in težko dostopnih površinah. Pa dosejavanje trav, zeli. Dostava sadik za pogozdovanje na težko dostopnih terenih. Tudi setev drevesnih vrst z »bombicami«.

Je potrebno dron kupiti? Nadzorni stanejo od 1.000 do 7.000 €, delovni od 30.000 € (nosilnost cca 30 kg) do 45.000 € (nosilnost do 100 kg). Za začetek nakup ni vedno smiseln. Boje je najeti storitev, da vidimo, če se bodo naša pričakovanja izpolnila. Seveda, če so storitve na voljo. A slej kot prej so.

BLT Wieselburg – roboti na travinju

Vse povprek se govori o avtonomno delujočih strojih, ki bodo sami obdelali polja, travnike, nasade, ljudje pa jih bodo le nadzorovali iz udobnih pisarn…, precej manj, če sploh, pa jih je videti pri delu v praksi. A bodo roboti kmalu izvajali tudi spravilo krme s strmih travnikov, v alpskem prostoru? Tu so površine nepravilnih oblik, različnih nagibov, polne jarkov, poti, brežin, grmovja, kamenja… Če robot želi delati, mora delati po kartah, zračnih posnetkih, satelitskih podatkih, zaznavanju in nadzoru terena in posevka med samim delom… Kako in kako natančno na opisanih površinah deluje samodejno satelitsko vodenja stroja po parceli? Kako je s povezljivostjo robotov z drugim stroji na gospodarstvu, upravljanjem gospodarstva in dobaviteljem stroja? Razpoložljiv čas za spravilo krme je omejen, torej morajo biti stroji dovolj zmogljivi, pri spravilu je potrebno zaporedje košnja, sušenje, spravilo. Kako je s prepoznavanjem okvar, slabe kakovosti dela? Roboti sami ne morejo (smejo) zamenjati parcele. Roboti porabijo več dodatnega časa za obračanje na ozarah, pripravo, nastavitve kot pa stroji z vozniki.

Skratka, veliko vprašanj in premalo zadovoljivih odgovorov. Vsaj zaenkrat. Raziskovalne ustanove preskušajo prototipe in študije različnih proizvajalcev in skušajo najti odgovore na zgornja vprašanja, tudi za alpski prostor.

Pridelava žita v Alpah

Nekdaj nekaj običajnega, nujnega in fizično zelo napornega, danes zanimivost, ohranjanje tradicije in možnost za raziskovanje in upajmo, da ne spet kdaj nuja – pridelava žit v Alpah, na strmih legah, na terasah in še kje. S tem vprašanjem se že več ukvarja Svoboda univerza iz Bolzana in pred dvema letoma so predstavili razvoj prototipa malega žitnega kombajna za žetev po strmini navzgor. Letos je svoje aktivnosti predstavilo društvo iz Švice, ki sodeluje pri projektih univerze iz Bolzana. Preko 20 let se ukvarja s spodbujanjem obnavljanja njivske pridelave na terasah, predvsem žit. Za žetev skušajo oživiti retro stroje - nekdanje s traktorjem nošene male žitne kombajne in jih namestiti na gorske traktorje, pa tudi za žetev žit prilagoditi male kombajne za riž.

Prispevki iz konference objavljeni v prilogi travinje

Krajši ali nekaj daljši povzetki nekaterih prispevkov, ki se nanašajo na pridelavo krme na travinju, so objavljeni v prilogi »Travinje«. V prvi vrsti je to prispevek o primerjavi različnih zgrabljalnikov pri delu na strminah. Sledi prispevek o uporabi (aplikaciji) gnojevke v hribovitih območjih, pa prispevki o problematiki ščavja, digitalizaciji podatkov o travinju v Avstriji in digitalnih orodjih za upravljanje paše in pašnikov.

 

Slikovno gradivo so prispevali predavatelji.

 

Sorodne vsebine: