Cene gozdnih lesnih sortimentov

Z razvojem trga gozdnih lesnih sortimentov (GLS) v Sloveniji se povečuje tudi zanimanje za spremljanje njihovih cen. V Zakonu o gozdovih (Ur. l. RS,  št. 30/93) so gozdni lesni sortimenti opredeljeni kot: posekan les gozdnih drevesnih vrst, in sicer s skorjo ali brez nje, in obsegajo: les v okrogli obliki, razcepljen ali v drugi obliki (veje, korenine, panji in tvorbe), ter lesne sekance iz lesa, pridobljenega neposredno v gozdu. Na trg in cene GLS vplivajo številni dejavniki, ki so odvisni od lokalnih in globalnih razmer. Med dejavnike, ki določajo ceno GLS sodijo tudi: kakovost, dimenzije, drevesna vrsta in čas poseka. Cene GLS v veliki meri vplivajo na odločitve lastnikov gozdov pri gospodarjenju in mobilizaciji lesa na trg.

Sistem spremljanja cen GLS (Gozdarski inštitut Slovenije)

Pri zbiranju cen GLS je glavni cilj, da v omejenem času zajamemo zadostno količino podatkov. Cene se zbirajo štirikrat letno in sicer v drugi polovici srednjega meseca četrtletja tj. februarja, maja, avgusta in novembra. Podatki se zbirajo večinoma preko spletnega vprašalnika, na katerega povezava je poslana na okrog 200 elektronskih naslovov podjetij, ki se potencialno ukvarjajo z odkupom lesa iz zasebnih gozdov. Izpolnjevanje vprašalnika je prostovoljno in lahko popolnoma anonimno. Cene se zbirajo za 40 različnih GLS razvrščenih v kakovostne razrede, ločeno po posameznih izbranih drevesnih vrstah.

Pri trgovanju z GLS  v Sloveniji trenutno ni v veljavi enotnega sistema za razvrščanje GLS po kakovosti in dimenzijah, ampak se v praksi uporablja vrsta pravil za razvrščanje GLS (npr. avstrijske uzance ÖHU, nemška pravila RVR,hrvaški standardi HRN, prilagojena lastna pravila)). Pri zbiranju cen GLS za razvrščanje po dimenzijah in kakovosti  sledimo Pravilniku o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov iz gozdov v lasti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 195/2020). Tako zbiramo odkupne cene sortimentov ločeno za iglavce in listavce ter za les za kurjavo. Odkupne cene veljajo za les iz zasebnih gozdov, prevzet na kamionski cesti. Cene so prikazane v evrih na kubični meter (EUR/m³) brez upoštevanega DDV.

Cene sortimentov iglavcev

Odkupne cene sortimentov iglavcev (smreka, jelka in rdeči bor) zbiramo ločeno po kakovostnih razredih opredeljenih v Pravilniku o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov iz gozdov v lasti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 195/2020):

• Kakovostni razred A (brez napak, "mizarska roba") - hlodi za proizvodnjo žaganega lesa izjemne kakovosti
• Kakovostni razred B  - hlodi za proizvodnjo žaganega lesa prve kakovosti
• Kakovostni razred C  - hlodi za proizvodnjo žaganega lesa druge kakovosti
• Kakovostni razred D1  - hlodi za proizvodnjo žaganega lesa tretje kakovosti
• Kakovostni razred D2 (embalaža) - hlodi za proizvodnjo žaganega lesa za embalažo
• Les za celulozo in plošče - okrogli les, ki se uporablja za proizvodnjo mehanske celuloze, kemične celuloze in vlaknenih ter ivernih plošč
• Brusni les - okrogli les (smreke in jelke) manjših premerov, ki se uporablja za proizvodnjo mehanske celuloze (lesovine, bruševine).

Cene sortimentov listavcev

Odkupne cene sortimentov bukve zbiramo ločeno po kakovostnih razredih navedenih v Pravilniku o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov iz gozdov v lasti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 195/2020):

·         Kakovostni razred A1 - hlodi izjemne kakovosti, zdravi, sveži, polnolesni in ravni hlodi, pravilnega okroglega preseka in brez napak, za proizvodnjo rezanega furnirja

• Kakovostni razred A2 - zdravi, sveži, polnolesni in ravni hlodi za proizvodnjo luščenega furnirja (''luščenci'')
• Kakovostni razredi B, C in D - hlodi za proizvodnjo žaganega lesa prve, druge in tretje kakovosti
• Les za celulozo in plošče (ločeno za bukev in druge trde listavce) - okrogli les, ki se uporablja za proizvodnjo mehanske celuloze, kemične celuloze in vlaknenih ter ivernih plošč.
• Odkupne cene sortimentov hrasta zbiramo ločeno po kakovostnih razredih ločeno za sortimente s srednjim premerom do 50 cm in sortimente s srednjim premerom nad 50 cm in prav tako sledimo Pravilniku o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov iz gozdov v lasti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 195/2020) :
• Kakovostni razred F1 - hlodi izjemne kakovosti, zdravi, sveži, polnolesni in ravni hlodi, pravilnega okroglega preseka in brez napak, za proizvodnjo furnirja prve kakovosti
• Kakovostni razred F2 - hlodi izjemne kakovosti, ki ne izpolnjujejo kriterijev za prvo kakovost, so namenjeni za proizvodnjo furnirja druge kakovosti
• Kakovostni razredi B, C in D - hlodi za proizvodnjo žaganega lesa prve, druge in tretje kakovosti.

Cene lesa za kurjavo

Les za kurjavo je okrogli dolg les, ki se uporablja za izdelavo drv za proizvodnjo toplote v individualnih kuriščih. Pri cenah lesa za kurjavo ločimo:

• Bukov les za kurjavo
• Les drugih trdih listavcev (hrast, gaber, kostanj, robinija ...)

Sistem spremljanja cen GLS (Statistični urad RS)

Statistični urad RS (SURS) mesečno spremlja odkupne cene GLS iz zasebnih gozdov na kamionski cesti s pomočjo raziskave »Odkup lesa« že od leta 2006 naprej. V raziskovanje so vključena vsa pomembnejša podjetja, ki odkupujejo les neposredno od zasebnih lastnikov gozdov. V podatkovnem portalu Si-Stat so v okviru raziskave »Odkup lesa« dostopni podatki o količini, vrednosti in povprečni odkupni ceni posameznih skupin GLS. Javna objava končnih podatkov je v povprečju s 7 mesečnim zamikom po koncu opazovanega obdobja, najkasneje pa konec februarja naslednjega leta. Začasni podatki so objavljeni 45 dni po koncu opazovanega obdobja. Glavni namen raziskave »Odkup lesa« je zbiranje podatkov o cenah GLS, ki so potrebni za pripravo gozdnih računov, za izvajanje nacionalnih sektorskih politik ter za analize trendov gozdarskega sektorja.

Spletna anketa se izvaja mesečno, cene se zbirajo za skupno 10 skupin GLS: hlodi iglavcev, hlodi hrasta, hlodi bukve, hlodi ostalih listavcev, les za celulozo in ploše iglavcev ter listavcev, drug okrogli industrijski les iglavcev in listavcev ter les za kurjavo iglavcev in listavcev. Odkupne cene veljajo za les iz zasebnih gozdov, prevzet na kamionski cesti. Cene so prikazane v evrih na kubični meter (EUR/m³) brez upoštevanega DDV.

Natančnejša metodologija zbiranja podatkov o odkupnih cenah GLS je opisana v metodoloških pojasnilih:

https://www.stat.si/StatWeb/File/DocSysFile/8205/16-052-MP.pdf

Indeksi cen GLS

Enotni sistem spremljanja cen GLS v Sloveniji temelji na indeksiranih vrednostih, saj le-te predstavljajo robusten in standardiziran prikaz gibanja cen skozi čas in do določene mere zmanjšujejo vpliv razlik v pravilih merjenja in razvrščanja GLS po kakovostnih razredih ter raznolikih prodajnih pogojih. Ta metodološka rešitev omogoča večjo primerljivost in zanesljivost interpretacije gibanja cen GLS, hkrati pa omogoča verodostojno primerjavo gibanja cen med več podatkovnimi viri. Sistem tako omogoča primerjavo gibanja indeksiranih vrednosti cen GLS iz državnih gozdov RS po dolgoročnih pogodbah in indeksiranih vrednosti cen GLS iz zasebnih gozdov na kamionski cesti v Sloveniji, Avstriji in Nemčiji. 

Na podlagi uskladitev strokovne skupine vzpostavljene v okviru projekta (V4-24017) »Enoten sistem spremljanja cen gozdnih lesnih sortimentov« so bili izbrani scenariji za dolgoročno spremljanje gibanja indeksov cen za naslednje izbrane GLS:

• hlodi smreke kakovostnega razreda BC
• hlodi smreke kakovostnega razreda D
• hlodi bukve kakovostnega razreda BC

Vsi indeksi so podani s stalno osnovo (bazno leto 2025) in premično osnovo (verižni indeksi). Izbira baznega leta je pri tem ključnega pomena, saj mora predstavljati normalno oziroma reprezentativno obdobje s stabilnimi razmerami, kot so povprečna sortimentna struktura, običajen obseg sanitarnih sečenj (brez ekstremnih razmer) ter stabilne politične, gospodarske in družbene razmere.  Indeksi so lahko enostavni ali agregatni; enostavni indeksi se nanašajo na posamezne kakovostne razrede, medtem ko agregatni indeksi združujejo več kakovostnih razredov v skupni indeks (npr. razreda kakovosti B in C združena v indeks BC). Za razliko od baznih indeksov, pri katerih se vsako obdobje primerja z nespremenljivo osnovo, verižni indeksi merijo relativne spremembe cen med zaporednima obdobjema in tako omogočajo neposreden in pregleden prikaz relativne velikosti sprememb cen glede na preteklo obdobje. Več informacij o metodologiji je dostopnih v poročilih projekta: https://www.gozdis.si/aktivni-projekti/enoten-sistem-spremljanja-cen-gozdnih-lesnih-sortimentov/

Nekateri vhodni podatki za izračun indeksov so vezani na podatkovne vire z določenim časovnim zamikom objave rezultatov (Destatis – nemški statistični urad, STAT – avstrijski statistični urad, WCM – Gozdarski inštitut Slovenije), zato sta tudi izračun in objava indeksov temu ustrezno zakasnjena. Podatke o prodajnih cenah izbranih GLS za dolgoročne pogodbe po sklenjenem dogovoru z družbo SiDG d. o. o. prejemamo mesečno in ti podatki prav tako predstavljajo enega od virov za izračun indeksov.

Posodobitev podatkov se praviloma izvaja hkrati za vse scenarije in vrste indeksov in sicer se izvede štirikrat letno.