Lastništvo gozdov

Spremljanje podatkov v kazalniku za zadnja leta nakazuje veliko dinamiko na trgu z gozdnimi nepremičninami. Naraščajo tako srednje vrednosti cen gozdnih nepremičnin kot tudi skupni promet, število kupoprodaj in skupne površine prodanih gozdnih nepremičnin. Naraščajoči trendi nakazujejo na povečevanje zanimanja za lastništvo gozdov in s tem trajnostno gospodarjenje z njimi, ohranjanje biotske raznovrstnosti in prilagajanje podnebnim spremembam.

Vključenost lastnikov majhnih gozdnih posesti v gospodarjenje se v zadnjih desetih letih ni povečevalo. Navkljub v Zakonu o gozdovih opredeljeni podpori povezovanju lastnikov gozdov za skupen nastopa na trgu in izvedbo del je skupnih aktivnosti pri pridobivanju lesa med zasebnimi lastniki izredno malo. Imamo samo osamljene primere poslovne organiziranosti lastnikov gozdov v obliki zadruge ali gospodarske družbe.

V zadnjih desetih letih se je povečala povprečna velikost gozdne posesti. V letu 2010 je bila povprečna posest velika 2,9 ha, povprečno pa je imel vsak gozdni posestnik v lasti 2,1 ha. Danes je povprečna posest velika 3,2 ha, povprečno pa ima vsak gozdni posestnik v lasti 2,3 ha. Zaradi večanja povprečne velikosti zasebnih gozdnih posesti kazalnik napreduje v smeri cilja. Delež zasebnih gozdov se zadnjih 30 let povečuje. Najhitrejša rast deleža zasebnih gozdov je bila v prvih desetih letih po osamosvojitvi Slovenije, ko je bila sprejeta zakonodaja o denacionalizaciji. Naslednjih 20 let pa je delež naraščal počasneje. Zaradi večanja deleža zasebnih gozdov se kazalnik odmika od cilja. V zadnjih letih se je nekoliko povečala površina državnih gozdov. Družba SiDG d.o.o. je od julija 2016 do konca leta 2019 v imenu ter za račun Republike Slovenije kot lastnika gozdov, pridobila 2.103 ha gozdov. Zaradi večanja površin državnih gozdov kazalnik napreduje v smeri cilja.