Gozdarsko izobraževanje
Ključno sporočilo
Stanje na področju gozdarskega izobraževanja je deloma povezano z zgodovinskim razvojem in tradicijo gozdarskega izobraževanja v Sloveniji, deloma pa z aktualno institucionalno ureditvijo oziroma zaposlitvenimi možnosti gozdarskega strokovnega kadra. Sistem šolskega izobraževanja gozdarskih strokovnjakov poteka na vseh ravneh (poklicni, srednji, višji in vseh treh stopnjah visokošolskega izobraževanja) ter je glede na potrebe trga dela v posameznih obdobjih različno uspešen pri zagotavljanju potrebnih strokovnih kadrov (v času majhnega povpraševanja so zmogljivosti prevelike, v času povečanega povpraševanja pa lahko tudi premajhne).
Sistem izobraževanja in usposabljanja zasebnih lastnikov gozdov opredeljuje Zakon o gozdovih (ZOG 1993), ki določa, da JGS zvaja svetovanje, izobraževanje in usposabljanje lastnikov gozdov (56. člen ZOG). Večina izobraževalnega procesa poteka pod okriljem ZGS, ki s pomočjo različnih deležnikov organizira in izvaja pestro paleto izobraževalnih aktivnosti (tečaji, študijski krožki, sodelovanje na sejmih, demonstracije, okrogle mize…), kakor tudi preko skupinskih in individualne oblike svetovanja lastnikom gozdov.
Sistem izobraževanja in usposabljanja zasebnih lastnikov gozdov ima velike možnosti za doseganje večje ravni znanja in veščin čim večjemu deležu lastnikov gozdov – tako tistih, ki delajo v gozdu sami, kakor tudi na tistih, ki izvedbo del oddajajo izvajalcem gozdarskih storitev. Pomemben napredek je bil narejen z uvedbo nacionalne poklicne kvalifikacije (NPK) in podpore organiziranim oblikam izobraževanja in usposabljanja lastnikov gozdov s strani PRP programa.
Tako gremo z razvojem in novimi oblikami izobraževanja v smeri ciljev, ki postavljajo v ospredje široko in kakovostno izobražen gozdarski strokovni kader in čim bolj ozaveščene in usposobljene zasebne lastnike gozdov.
Definicija
Področje usposabljanja je temeljni in ključni del upravljanja s človeškimi viri. Kazalnik opredeljuje informacije o deležnikih, ki izvajajo oziroma so vključeni v izobraževanje in usposabljanje gozdarskih kadrov. Izvajanje izobraževalne dejavnosti je ločeno na formalno pridobivanje profesionalne izobrazbe na poklicni, srednji, višji in univerzitetni ravni ter usposabljanje za izvedbo del v gozdarstvu (predvsem v okviru Nacionalne poklicne kvalifikacije ter izobraževanje in usposabljanje lastnikov gozdov preko različnih oblik svetovanja in organizacije različnih tečajev v povezavi z gozdarstvom). Kazalnik prav tako prikazuje izobrazbeno strukturo profesionalnega kadra v osrednji inštituciji javne gozdarske službe (ZGS) in prikazuje obseg in časovno vrsto posameznih vsebin usposabljanja lastnikov gozdov v okviru nalog ZGS.
Tako na področju gozdarstva lahko ločimo več vrst izobraževanja:
- Izobraževanje gozdarskega strokovnega kadra, ki se izobražuje na poklicni, srednji, višji in univerzitetni ravni s ciljem izobraziti gozdarske strokovnjake s širokim znanjem o gozdu in z gozdom povezanih dejavnostih ter primerno število gozdarskih strokovnjakov s poglobljenim znanjem na ožjih strokovnih področjih.
- Izobraževanje zaposlenih, ki se vsebinsko in terminsko pri izvedbi izobraževalnih aktivnosti prilagodi potrebam, določene v skladu z zahtevami aktualnih delovnih nalog gozdarske službe.
- Izobraževanje in usposabljanje zasebnih lastnikov gozdov o pomenu gozdov in njihovih funkcijah z namenom, da bodo usposobljeni za delo v gozdovih in pripomore k njihovemu aktivnemu sodelovanju na področju načrtovanja razvoja gozdov.
Profesionalno gozdarsko izobraževanje neposredno izvajajo naslednje izobraževalne inštitucije:
- Biotehniška fakulteta – Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire,
- Šolski center Postojna- višja strokovna šola,
- Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna,
- Gozdarska in lesarska šola Maribor.
Gozdarske kadre poklicne in srednje stopnje izobražujeta Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna in Gozdarska in lesarska šola Maribor.
Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire v skladu z Bolonjsko deklaracijo izvaja visokošolski strokovni študij gozdarstva ter univerzitetni študij gozdarstva in obnovljivih gozdnih virov na vseh treh stopnjah (univerzitetni, magistrski in doktorski). Šolski center Postojna- višja strokovna šola od leta 2009 izvaja višješolski program (inženir gozdarstva in lovstva).
Institucije, ki samostojno ali z medsebojnim sodelovanjem delujejo na področju izobraževanja zasebnih lastnikov gozdov, so: Zavod za gozdove Slovenije, Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Gozdarski inštitut Slovenije, Andragoški center Slovenije, Biotehniška fakulteta, Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma, Zveza gozdarskih društev Slovenije, Zveza lastnikov gozdov s svojimi lokalnimi društvi in druga društva s področja gozdarstva.
Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna in Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma sta verificirani instituciji za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij, kot so gozdarski gojitelj, gozdarski sekač, gozdarski traktorist, gozdarski žičničar, odkupovalec lesa, revirni lovec ter upravljalec strojev za strojno sečnjo in izvoz lesa z zgibnim polprikoličarjem. Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna v okviru NPK izvaja tudi tečaje in usposabljanja.
Grafi z virom podatkov
- Evidenčni podatki o prvem vpisu na gozdarske programe (zanimanje za gozdarsko izobraževanje – prva želja)
Preglednica: Stanje vpisa na gozdarske izobraževalne programe 2021/22 (Vir: Prijave na vpis v prvi letnik in Razpis za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe, UL )
INŠTITUCIJA | PROGRAM | RAZPISANA MESTA | ŠTEVILO PRVIH PRIJAV | INDEKS |
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta | Gozdarstvo in obnovljivi gozdni viri (Prva stopnja, Univerzitetni, enopredmetni, 3 letni) | 40 | 93 | 233% |
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta | Gozdarstvo (Prva stopnja, Visokošolski strokovni, enopredmetni, 3 letni) | 40 | 108 | 270% |
Šolski center Postojna | Inženir gozdarstva in lovstva | 52 | 16 | 31% |
Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna | Gozdar | 26 | 8 | 31% |
Srednja gozdarska in lesarska šola Postojna | Gozdarski tehnik | 28 | 23 | 82% |
Lesarska šola Maribor | Gozdar | 26 | 12 | 46% |
Lesarska šola Maribor | Gozdarski tehnik | 28 | 7 | 25% |
Število dijakov in študentov, ki končajo gozdarsko izobraževanje
- Evidenčni podatki o prvem vpisu na gozdarske programe (zanimanje za gozdarsko izobraževanje – prva želja)
Slika: Število dijakov, ki so z zaključnim izpitom ali poklicno maturo zaključili izobraževanje v SLŠ Maribor (2016-2021) Vir: Mateja Kišek (SLŠ Maribor)
Slika: Število dijakov, ki so z zaključnim izpitom ali poklicno maturo zaključili izobraževanje v SGLŠ Postojna (2011-2021) Vir: tajništvo SLGŠ Postojna
Slika: Število diplomatov na visokošolski in univerzitetni ravni gozdarskega izobraževanja (Vir: Poročilo Biotehniške fakultete za leto 2020)
- Analiza stanja gozdarskega strokovnega kadra in drugih zaposlenih na področju gozdarstva
Slika: Zaposleni v gozdarstvu kot plačana in neplačana delovna sila v letih 2010-2019 (Vir: Sistat (https://pxweb.stat.si/SiStat/sl))
- Strokovno izpopolnjevanje gozdarskega kadra in izobraževanje ter usposabljanje zasebnih lastnikov gozdov
Preglednica: Vrsta in število tečajev s številom udeležencev v obdobju 2014-2018 (Stoklas, 2019)
Vrsta tečaja | Število tečajev za posamezno leto | Število udeležencev za posamezno leto | ||||||||
Leto | 2018 | 2017 | 2016 | 2015 | 2014 | 2018 | 2017 | 2016 | 2015 | 2014 |
Varno delo z motorno žago | 46 | 3 | 15 | 33 | 82 | 783 | 48 | 296 | 730 | 1042 |
Varno delo s traktorjem | 15 | 0 | 1 | 4 | 11 | 343 | 0 | 19 | 63 | 233 |
Krojenje lesa | 2 | 1 | 4 | 1 | 0 | 37 | 41 | 70 | 16 | 0 |
Priprava udeležencev na NPK | 1 | 1 | 3 | 4 | 0 | 8 | 14 | 27 | 48 | 0 |
Varno delo ujme | 9 | 0 | 0 | 0 | 39 | 226 | 0 | 0 | 0 | 1359 |
Varnost in zdravje pri delu (prva pomoč) | 1 | 1 | 3 | 6 | 0 | 44 | 13 | 38 | 45 | 0 |
Vzdrževanje gozdnih cest | 2 | 1 | 2 | 2 | 1 | 35 | 24 | 38 | 39 | Ni podatka |
Slika: Število in struktura prejemnikov NPK na SGLŠ Postojna (Vir: Poslovno poročilo ali Letno poročilo SGLŠ Postojna)
Cilji
- Gozdarski strokovnjaki s širokim znanjem o gozdu in z gozdom povezanih dejavnostih ter primerno število gozdarskih strokovnjakov s poglobljenim znanjem na ožjih strokovnih področjih.
- Izobraževanje in usposabljanje zasebnih lastnikov gozdov o pomenu gozdov in njihovih funkcijah z namenom, da bodo usposobljeni za delo v gozdovih in njihovo aktivno sodelovanje na področju načrtovanja razvoja gozdov.
Komentar
Zanimanje za gozdarske poklice na poklicni, srednješolski in višješolski ravni prikazuje Preglednica 1, ki podaja razmerje med razpisanimi mesti na inštitucijah in zanimanjem kandidatov, izraženim kot »prva želja«. Ugotovimo lahko, da inštitucije različno uspešno zapolnjujejo prosta vpisna mesta. Največji primanjkljaj prostih razpisnih mest v letu 2021 je evidentiran na visokošolskem strokovnem programu (270% zasedenost), največji presežek prostih razpisnih mest pa na srednješolskem programu Gozdarski tehnik na Srednji lesarski šoli Maribor (25% zasedenost).
Na obeh izobraževalnih inštitucijah skupaj letno konča izobraževanje cca. 20 -25 dijakov tako poklicno, kakor tudi srednje gozdarsko izobraževanje. Predpostavljamo, da poklicno izobražen kader konča z izobraževanjem in se zaposli v gozdarskih poklicih, kjer je sorazmerno veliko možnosti za zaposlitev. Večina srednješolsko izobraženega kadra pa nadaljuje z izobraževanjem na višji, visokošolski ali univerzitetni ravni. Oba profila strokovnjakov sta tudi daleč najbolj zastopana v strukturi zaposlenih v osrednji in največji gozdarski strokovni inštituciji (ZGS).
Število diplomatov rednega in izrednega študija kaže na skupno v povprečju cca. 50 diplomatov na vseh štirih študijskih smereh (višji, VSTR, BSc in MSc), ki pa se po posameznih letih sorazmerno močno spreminja. Spremembe so deloma povezane s zaključkom »predbolonjskih« programov v letu 2016 ter posebej v začetnem in zadnjem obdobju z možnostjo zaposlovanja.
Z analizo zaposlenih v osrednji inštituciji (ZGS, Slika 5) je evidentiran problem starostne strukture zaposlenih, ki je močno desno asimetrična. Gre za posledico preteklih ukrepov državne in posledično gozdarske politike, ki je pogosto predvidevala posege v število zaposlenih v javni gozdarski službi. Posledice so se pokazale v začasno ustavljenem zaposlovanju in s tem zmanjšanju možnosti zaposlitve diplomantov gozdarskih smeri. Negotovost pridobitve zaposlitve po končanem izobraževanju se je posledično prenašala tudi na zanimanje za gozdarski poklic na vseh ravneh izobraževanja. To pa se med drugim odraža na kakovosti kandidatov za gozdarske poklice. Izobraževalne inštitucije so sprejemale vse kandidate brez selekcije, ki je izvedena na osnovi preverjanja kandidatovih znanj in sposobnosti.
V prihodnjem obdobju predvidevamo povečano povpraševanje za gozdarsko izobraženimi strokovnjaki (Sporočila ZGS 2021).
Izobraževanje zaposlenih v gozdarskih inštitucijah je vsebinsko in terminsko prilagojeno aktualnim potrebam, ki se določajo v skladu z zahtevami aktualnih delovnih nalog javne gozdarske službe (področja stikov z lastniki gozdov in javnostmi, gozdnogospodarskega načrtovanja, gojenja in varstva gozdov, gozdne tehnike, informatike, gozdnih živali in lovstva). Večina izobraževanj je izvedena z lastnimi izobraževalnimi kapacitetami v okviru strokovnih oddelkov ali v tesnem sodelovanju gozdarskimi izobraževalnimi (BF, SGLŠ) in raziskovalnimi inštitucijami (GIS) (Poročilo o delu… 2019).
Z vidika analize izobraževanja zasebnih lastnikov gozdov kazalniki kažejo na povečanje možnosti za izobraževanje in usposabljanje. To se odraža v številu tečajev, ki so potekali pod okriljem PRP. Poseben napredek pa predstavlja NPK, v katero so vključeni tudi lastniki gozdov. Zato menimo, da ima uvedba programov NPK številne pozitivne učinke – od najpomembnejše varnosti in zdravja pri delu v gozdarstvu do splošnega izboljšanja gospodarjenja z gozdovi.
Stanje
PRP je omogočil izvedbo povečanega števila tečajev in s tem udeležbo večjega števila zasebnih lastnikov gozdov na tečajih. Uvedba NPK uspešno uvaja višjo raven profesionalizacije gozdarskih del. Oboje prispeva v prvi vrsti k varnosti in tudi učinkovitosti izvedbe del v gozdovih ter splošne ravni gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. Izobraževanje gozdarskega strokovnega kadra se je z Bolonjsko prenovo študijskih programov posodobilo in deloma tudi internacionaliziralo, hkrati pa še vedno beležimo velike oscilacije v razmerju med zmogljivostmi sistema izobraževanja in potrebami na trgu delovne sile. Slabe, negotove zaposlitvene možnosti so vplivale na izbor kandidatov za gozdarske poklice in posledično na HRM (Upravljanje s človeškimi viri) in s tem posredno, na daljši rok, tudi na trajnost gospodarjenja z gozdovi.
Metodologija
1.1.1 Cilj so povzeti po:
Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (Uradni list RS, št. 111/07)
1.1.2 Druge zakonodajne podlage:
Zakon o visokem šolstvu, ZOG
1.1.3 Izvor baze podatkov:
JGS, ZGS, BF-UNI-LJ, SGLŠ Postojna, SLŠ Maribor
1.1.4 Skrbnik podatkov:
ZGS, BF-UNI-LJ, SGLŠ Postojna, SLŠ Maribor
1.1.5 Datum zadnjega zajema podatkov
avgust 2021
1.1.6 Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec
Podatki so povzeti po letnih poročilih subjektov na področju gozdarskega izobraževanja in preko drugih javno dostopnih podatkov (npr. Sistat).
1.1.7 Metodologija obdelave podatkov
Grafični prikaz podatkov je zbran po večini v obliki časovnih vrst (za evidentiranja števila izobraženih kadrov po izobrazbenih stopnjah in izvajalcih izobraževalnih programov) in analize izobrazbene strukture (za osrednjo strokovno inštitucijo Zavod za gozdove Slovenije). Viri podatkov so pridobljeni z neposredni kontakti s posamezni subjekti na področju izobraževanja v gozdarstvu (predvsem njihova letna poročila) ter drugih javno dostopnih podatkov (npr. Sistat).. Grafični prikaz frekvenčnih porazdelitev po času in stopnjah izobrazbe.
1.1.8 Informacije o kakovosti:
- Prednosti in slabosti kazalnika: Podatki niso zbrani v eni podatkovni zbirki, zato je vsakoletno zbiranje podatkov težko zagotoviti.
- Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
- Zanesljivost kazalnika (arhivski podatki): Podatki so zanesljivi in primerljivi po letih.
- Negotovost kazalnika (scenariji/projekcije): Projekcije v kazalnik niso vključene.
- Skupna ocena ((1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)): 2
- Relevantnost (1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno): 3
- Točnost (1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo, 2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni, 3 = interni podatki): 2
- Časovna primerljivost (1 = vsaj 10-leten niz podatkov, 2 = vsaj 5-leten niz podatkov, 3 = manj kot 5-leten niz podatkov): 2
- Prostorska primerljivost (1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne, 2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni, 3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni): ni prostorskih podatkov
1.1.9 Druge opombe:
1.1.10 Literatura oz. reference
Poročila o delu ZGS 2019, Zavod za gozdove Slovenije
Poročilo Biotehniške fakultete za leto 2020, BF, UNI-LJ
Poročila Šolskega centa Postojna, Višja strokovna šola
Poslovno poročilo ali Letno poročilo SGLŠ Postojna 2011-2020, SGLŠ Postojna
Prijave na vpis v prvi letnik 2021, MIZŠ (dostopno avgust 2021)
Razpis za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe, UL
Resolucija o nacionalnem gozdnem programu, Uradni list RS, št. 111/07
Statistični urad 2021. (Sistat https://pxweb.stat.si/SiStat/sl) (dostopno avgust 2021)
Sporočila za javnost ZGS: V petih letih bodo na Zavodu za gozdove Slovenije potrebovali vsaj 250 inženirk in inženirjev gozdarstva (dostopno avgust 2021)
Stoklas B. 2019. Zadovoljstvo lastnikov gozdov s svetovalno dejavnostjo ZGS v revirju Rogaška Slatina. Dipl. delo. (VS). Ljubljana, Univ. v Lj., Biotehniška fakul., Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire,