Gospodarska aktivnost gozdno-lesnega sektorja

Kazalnik Gospodarska aktivnost gozdno-lesnega sektorja prikazuje dodano vrednost, vrednost proizvodnje, število zaposlenih ter odstotke zastopanosti v bruto domačem proizvodu za dejavnosti, ki tvorijo gozdno lesni sektor: A2 – Gozdarstvo, C16 – Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva, C17 – Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja in C31 – Proizvodnja pohištva. Med naštetimi je pohištvena industrija, obravnavana kot hibridni sektor, preostale pa se obravnava kot 100 % bio-osnovane sektorje.  Po metodoloških pojasnilih Statističnega urada Republike Slovenije so definicije omenjenih ekonomskih kazalnikov naslednje:

Dodana vrednost v osnovnih cenah je enaka proizvodnji v osnovnih cenah, zmanjšani za vmesno potrošnjo v cenah kupcev. Dodana vrednost v osnovnih cenah je tudi enaka vsoti sredstev za zaposlene, plačanim drugim davkom na proizvodnjo, zmanjšanim za prejete druge subvencije za proizvodnjo, ter vsoti bruto poslovnega presežka in bruto raznovrstnega dohodka.

Proizvodnja je enaka vrednosti dokončanih proizvodov in opravljenih storitev od začetka do konca leta in je vrednotena v osnovnih cenah. V osnovnih cenah so iz vrednosti proizvodnje izločeni si davki na proizvode in storitve, vključene pa vse subvencije po proizvodih in storitvah. Proizvodnjo sestavljajo proizvodnja za trg, proizvodnja a lastno končno porabo in druga netržna proizvodnja.

Bruto domači proizvod po proizvodni metodi je enak dodani vrednosti v osnovnih cenah, povečani za davke na proizvode in zmanjšani za subvencije na proizvode. Bruto domači proizvod je tako enak vsoti dodane vrednosti v osnovnih cenah vseh domačih (rezidenčnih) proizvodnih enot in neto davkov na proizvode (davki na proizvode, zmanjšani za subvencije po proizvodih).

Zaposlenost po nacionalnem konceptu je enaka zaposlenosti po domačem konceptu, povečani za rezidente, ki delajo v tujini, in zmanjšana za nerezidente, ki delajo v Sloveniji. Zaposlenost po domačem konceptu zajema vse osebe, zaposlene za nedoločen čas, ter samozaposlene osebe in pomagajoče družinske člane v zasebnem kmetijstvu in samozaposlene v drugih dejavnostih gospodinjstev. Zaposlenost po nacionalnih računih vključuje tudi študentsko delo in druge oblike zaposlenosti za določen čas, zaposlenost v pomorskem transportu na naših ladjah in zaposlenost v naših diplomatskih in konzularnih predstavništvih v tujini, podjetja brez zaposlenih ipd. Zaposlenost, zaposleni in samozaposleni po dejavnostih so prikazani po domačem konceptu.

• povečevanje bruto dodane vrednost gozdno lesnega sektorja
• povečevanje števila zaposlenih 
• Povečevanje vrednosti proizvodnje v stalnih cenah

Povečati obseg dejavnosti, ki uporabljajo les, še posebej na podeželju, kjer lahko te dejavnosti pomembno prispevajo k njegovemu razvoju.

Gozdno lesno verigo v slovenskem prostoru sestavljajo gozdarstvo, lesno predelovalna industrija, pohištvena industrija ter papirniška industrija (Krajnc in Piškur, 2006; Arnič, Prislan in Juvančič, 2019). Dodana vrednost v stalnih cenah (referenčno leto 2010) je v omenjenih dejavnostih med leti 2012 in 2019 v povprečju znašala 690 milijonov evrov, kar predstavlja 2,0 % povprečnega bruto domačega proizvoda Slovenije (Statistični urad RS, 2020a). Predvsem po letu 2015 je zaznan trend rasti dodane vrednosti gozdno lesne verige, ki je v letu 2019 znašala že 806 milijonov evrov.

Vrednost proizvodnje gozdno lesne verige je v omenjenem obdobju v povprečju znašala 2,0 milijarde €, pri čemer je podobno kot pri dodani vrednosti v zadnjih letih zaznan trend rasti Povprečno število zaposlenih v gozdno lesni verigi je med leti 2012 in 2019 znašalo 23.600 (Statistični urad RS, 2020b).

Gozdarstvo

Med leti 2012 in 2019 je v slovenskem gozdarstvu dodana vrednost v povprečju znašala 268 milijonov evrov, kar v povprečju predstavlja 0.7 % bruto domačega proizvoda. Vrednost proizvodnje je v omenjenem obdobju znašala 407 milijonov evrov. Po letu 2014 je zaznan trend večanja dodane vrednosti, le ta je med leti 2014 in 2019 povečala iz 219 na 323 milijonov evrov. Podoben trend rasti je zaznati tudi pri številu zaposlenih. Leta 2012 je bilo število zaposlenih v gozdarstvu 6200, do leta 2019 pa je naraslo na 7600. Relativno visok delež na tem področju predstavljajo samozaposleni, ki so v obravnavanem obdobju v povprečju predstavljali 76 % vseh zaposlenih (Statistični urad RS, 2020b). 

Lesno predelovalna industrija

Lesno predelovalna industrija je med leti 2012 in 2019 v povprečju predstavljala 0.6 % bruto domačega proizvoda. Dodana vrednost omenjenega sektorja je med leti 2012 in 2019 znašala med 171 milijoni evrov (leto 2015) in 230 milijoni evrov (leto 2019). Število zaposlenih v lesarstvu se je v obravnavnem obdobju zmanjševalo pred letom 2015, po letu 2015 pa je zaznan trend zviševanja števila zaposlenih, ki je leta 2019 doseglo 9200. Delež samozaposlenih v skupnem številu zaposlenih v lesarstvu je bistveno nižji kot v gozdarstvu in je v obravnavanem obdobju znašal 17 % (Statistični urad RS, 2020b). 

Pohištvena industrija

Pohištvena industrija znotraj gozdno lesne verige predstavlja hibridni sektor, saj je le del proizvodnje vezan na predelavo lesa (Arnič in sod., 2019).V tem kontekstu se na podlagi preteklih analiz na nacionalni (Kocjančič in sod. 2021) kot tudi na mednarodni ravni (Ronzon in sod., 2017) za pohištveno industrijo v Sloveniji priznava 59% delež bio-osnovanosti.  Bioosnovana pohištvena industrija je v bruto domačem proizvodu med leti 2012 in 2019 v povprečju predstavljala 0.2 %. Dodana vrednost Bioosnovane pohištvene industrije je v obravnavanem obdobju v povprečju znašala 87 milijonom evrov. Pri čemer je po letu 2015, ko je bila dodana vrednost najnižja (74 milijonov evrov), zaznan trend naraščanja in je v letu 2019 znašala 107 milijonov evrov. Število bio-osnovanih delovnih mest  v pohištveni industriji je v omenjenem obdobju znašalo 3600.  Pri čemer število samozaposlenih predstavlja 12 % vseh zaposlenih v omenjenem sektorju (Statistični urad RS, 2020b).

Papirniška industrija

Papirniški sektor znotraj bruto domačega proizvoda Slovenije med leti 2012 in 2019 predstavlja 0.5 %. Dodana vrednost je v obravnavanem obdobju v papirništvu znašala v povprečju 136 milijonom evrov. Najnižja je bila v letu 2016 in sicer 119 milijonov evrov, najvišja pa v letu 2014, ko je znašala 149 milijonov evrov. Število zaposlenih v papirništvu je bilo v obravnavanem obdobju relativno konstantno in je v povprečju znašalo 4300 zaposlenih, od katerih pa je bil delež samozaposlenih le 2 % (Statistični urad RS, 2020b).

1.1.1      Cilj so povzeti po: 

Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (Uradni list RS, št. 111/07)

1.1.2      Druge zakonodajne podlage:

1.1.3      Izvor baze podatkov: 

Podatke zbira Statistični urad RS. 

1.1.4      Skrbnik podatkov: 

Statistični urad Republike Slovenije in EUROSTAT

1.1.5      Datum zadnjega zajema podatkov 

2019

1.1.6      Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalnik

Podatke zbira SURS po sledeči metodologiji (povzeto po SURS 2017). Glavni podatkovni vir za BDP po proizvodni metodi so letni računovodski izkazi (izkaz poslovnega izida in bilanca stanja), ki jih zbira Agencija RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES). Vsi letni računovodski izkazi za predhodno leto so SURS-u skladno z dogovorom o posredovanju in uporabi podatkovnih baz letnih poročil poslovnih subjektov na voljo najkasneje do maja v tekočem letu. Pomemben podatkovni vir so podatki Ministrstva za finance za statistko javnih financ, ki jih sestavljajo podatki iz štirih blagajn (centralnega proračuna, proračuna občin, ZZZS in ZPIZ), podatki Finančne uprave o obračunu davka na dodano vrednost (DDV) in trošarinski podatki ter podatki Uprave RS za javna plačila o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju; B2. Glavni vir za oceno števila zaposlenih je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP). Register se mesečno dopolnjuje oziroma osvežuje s podatki iz obrazcev »M«, tj. prijava podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo, zavarovanju za primer brezposelnosti in o sklenitvi delovnega razmerja (podatke zagotavljajo ZZZS, ZPIZ in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje), ter s podatki iz Poslovnega registra Slovenije in Centralnega registra prebivalstva. Število zaposlenih se ocenjuje skupaj z BDP po proizvodni metodi na ravni dejavnosti.

1.1.7      Metodologija obdelave podatkov

Uporabljeni podatki so povzeti iz podatkovne baze Statističnega urada Slovenije. Dodana vrednost, vrednost proizvodnje in zastopanost dodane vrednosti v BDP so del zbirke podatkov »Proizvodna struktura BDP (proizvodnja, vmesna potrošnja in dodana vrednost po dejavnostih, SKD 2008), število zaposlenih po dejavnostih pa je bilo povzeto iz podatkovne zbirke »Zaposlenost (SKD 2008)«.

Pri interpretaciji 100% bio-osonovanih sektorjev (A2 – Gozdarstvo, C16 – Obdelava in predelava lesa; proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva, C17 – Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja) so bile v polnosti upoštevane vrednosti iz nacionalnih računov. Za hibridne sektorje v gozdno lesni verigi, pa je bil pri obdelavi podatkov upoštevan samo bio-osnovan delež hibridnega sektorja. Na ravni Slovenije se tako za pohištveno industrijo (C31), priznava 59 % bio-osnovanost.

Uporabljeni podatki za države EU so bili povzeti po EUROSTAT podatkovni bazi.

Grafikoni so bili pripravljeni v programskem okolju Microsoft Excel.

1.1.8      Informacije o kakovosti:

• Prednosti in slabosti kazalnika:

Vir osnovnih informacij je ena ustanova (Statistični urad RS) za celoten časovni niz. Podatki so dostopni na letni ravni. To omogoča kakovostnejšo analizo dogajanja v obravnavanem obdobju. Dostopnost podatkov zgolj na ravni 1. nivoja SKD dejavnosti onemogoča podrobnejše analize spremljanja posameznih sektorjev gozdno lesne verige.

• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
  • Zanesljivost kazalnika (arhivski podatki): 
  • Negotovost kazalnika (scenariji/projekcije): 
• Skupna ocena ((1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)): 1
  • Relevantnost (1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno): 2
  • Točnost (1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo, 2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni, 3 = interni podatki): 1
  • Časovna primerljivost (1 = vsaj 10-leten niz podatkov, 2 = vsaj 5-leten niz podatkov, 3 = manj kot 5-leten niz podatkov): 1
  • Prostorska primerljivost (1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne, 2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni, 3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni): ni prostorskih podatkov

1.1.9      Druge opombe:

1.1.10   Literatura oz. reference

SURS. 2020a. Letni podatki o proizvodni strukturi BDP (proizvodnja, vmesna potrošnja in dodana vrednost po dejavnostih, SKD 2008) za Slovenijo. Statistični urad Republike Slovenije. https://pxweb.stat.si/SiStatDb/pxweb/sl/20_Ekonomsko/20_Ekonomsko__03_nacionalni_racuni__05_03019_BDP_letni/0301915S.px (23.06.2021)

SURS. 2020b. Zaposlenost v Sloveniji (SKD 2008). Statistični urad Republike Slovenije. https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/0301975S.px (4.11.2020)

Eurostat: Economic aggregates of forestry [FOR_ECO_CP__custom_1138537] (zadnja sprememba: 03.02.2021)

Peceli, S., Dolinar, D., 2017. Bruto domači proizvod in drugi agregati nacionalnih računov ter zaposlenost. Metodološko pojasnilo. SURS. Ljubljana. https://podatki.gov.si/dataset/surs0301915s/resource/bf24b0f1-e6a2-4f96-8a82-64453e7592fa (12.07.2021)

KOCJANČIČ, Tina, RAC, Ilona, NOVAK, Ana, ARNIČ, Domen, JUVANČIČ, Luka. Premostitev vrzeli v biogospodarstvu od gozdne in kmetijske biomase do inovativnih tehnoloških rešitev : inventarizacija dejavnosti, ovrednotenje stanja in ažuriranje kazalnikov in orodij za oceno pripravljenosti prehoda v biogospodarstvo v Sloveniji. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, jun. 2021. 52 str.

Ronzon T., Piotrowski S., M’Barek R., Carus M. 2017. A systematic approach to understanding and quantifying the EU’s bioeconomy. Bio-based and Applied Economics, 6, 1: 1-17.