Zunanja trgovina z lesnimi proizvodi

2021
2020
Prenesi kazalnik

Ključno sporočilo

V kazalniku je poudarek na količinah uvoza in izvoza izbranih lesnih proizvodih in ne na vrednostih zunanjetrgovinske menjave le teh. Uvoz žaganega lesa in furnirja skupaj je v letu 2021 znašal 676.000 m3 (-12 % glede na 2020), od tega je z 83 % prevladoval uvoz žaganega lesa in furnirja iglavcev. Izvoz skupine žagan les in furnir je v lanskem letu znašal 987.000 m3 (+3 % glede na 2020), kjer so z 85 % predstavljali iglavci. Zunanjetrgovinska menjava furnirja znotraj zgoraj omenjenih količin predstavlja majhen delež, manj kot 5 %. Drugače je z vrednostjo uvoza in izvoza žaganega lesa in furnirja; tu furnir predstavlja več kot 15 % skupne vrednosti zunanjetrgovinske menjave te skupine proizvodov. Največja povprečna vrednost v uvozu znaša 1.750 EUR/m3 za furnir iglavcev, pri izvozu pa je najvišja povprečna vrednost pri furnirju listavcev in sicer 1.605 EUR/m3 (za leto 2021). Pri žaganem lesu večje vrednosti uvoženega in izvoženega blaga dosegajo proizvodi iz listavcev in sicer povprečna vrednost uvoženega žagarskega proizvoda listavcev je lani znašala 365 EUR/m3, pri izvozu pa 426 EUR/m3.

Uvoz in izvoz lesnih kompozitnih plošč sta po obsegu manjša od zunanjetrgovinske menjave žaganega lesa. V letu 2021 je uvoz plošč znašal 311.000 m3, izvoz pa 255.000 m3. V strukturi uvoza prevladujejo iverne plošče (s 63 % v 2021), v strukturi izvoza pa vlaknene plošče (s 65 % v 2021). V skupni vrednosti uvoza lesnih kompozitnih plošč izraženi v evrih, 41 % predstavljajo iverne plošče, v izvozu pa s 53 % prevladujejo vezane plošče. Največje vrednosti tako pri uvozu kot pri izvozu dosegajo vezane plošče in sicer povprečna vrednost uvoza te vrste plošč je v letu 2021 znašala 992 EUR/m3, povprečna vrednost izvoza pa 896 EUR/m3. Pri interpretaciji podatkov o izvozu obravnavanih lesnih proizvodov je potrebna previdnost, kajti del izvoza lahko izvira tudi iz uvoza (t. i. »re-export«).

Definicija

Kazalnik  prikazuje zunanjo trgovino z lesnimi proizvodi in sicer za žagan les, furnir in lesne kompozitne plošče. Podatki so prikazani za obdobje 2012–2021.

V kazalnik smo zajeli izbrane lesne proizvode:

Žagan (rezan) les je pridobljen z vzdolžnim žaganjem hlodov. Obsega več proizvodov (žagarski sortimenti), ki se razlikujejo glede na: (1) drevesno vrsto, (2) obliko prečnega prereza: žaganice (deske in plohi), grede ali trami, gredice, letve, (3) dimenzije, (4) položaj v deblu: notranji ali sredinski les, zunanji ali bočni les, krajnik, (4) teksturo: bleščice, polbleščice, bočnice, (5) stopnjo obdelave: nerobljene, robljene, enostransko robljene žaganice, bulsi, (6) vlažnost in (7) napake, ki opredelijo razvrstitev v kvalitetne razrede.

Furnir je tanek list lesa, pridobljen z rezanjem, luščenjem ali (zelo redko) žaganjem hlodovine.

Lesni ploščni kompoziti (lesne kompozitne plošče) so materiali, ki so narejeni iz lesnih gradnikov v obliki furnirja, iveri in vlaken (vsaj 80 % glede na maso kompozita) in primernega lepila (urea-formaldehidno, mela-min-urea-formaldehidno, melamin-formaldehidno, fenol-for-maldehidno in/ali izocianatno lepilo). Glede na obliko predelanega lesa, ki je bila uporabljena za izdelavo, ločimo različne vrste lesnih kompozitov: vezane, vlaknene, iverne plošče in slojnat les.

Izvoz blaga pomeni vsako fizično gibanje blaga, ki zapusti statistično ozemlje Slovenije v namembni kraj statističnega ozemlja druge države članice EU ali druge države nečlanice EU in se tako odšteje od zalog materialnih virov Slovenije.

Uvoz blaga pomeni vsako fizično gibanje blaga, ki vstopi na statistično ozemlje Slovenije iz statističnega ozemlja druge države članice EU ali druge države nečlanice EU in se tako doda zalogam materialnih virov Slovenije.

Količina izvoženega in uvoženega blaga je prikazana v neto masi, če jo je glede na naravo proizvoda mogoče določiti, in v posebni merski enoti pri tistih proizvodih, pri katerih je ta enota predpisana v Kombinirani nomenklaturi (KN) z izvedbeno uredbo Komisije. Pojasnila o predpisani posebni merski enoti določenega proizvoda lahko najdete na SURS spletni strani med ekonomskimi klasifikacijami v okviru KN – Kombinirane nomenklature pod zakonskim okvirjem.

Grafi z virom podatkov

 Slika 1: Količine uvoza in izvoza žaganega lesa in furnirja iglavcev. Vir: Statistični urad RS (SURS).
 Slika 2: Količine uvoza in izvoza žaganega lesa in furnirja listavcev. Vir: Statistični urad RS (SURS).
 Slika 3: Količine uvoza in izvoza lesnih kompozitnih plošč. Vir: Statistični urad RS (SURS)

Slika 4: Količine uvoza in izvoza lesnih kompozitnih plošč po vrstah. Vir: Statistični urad RS (SURS).

Slika 4: Količine uvoza in izvoza lesnih kompozitnih plošč po vrstah. Vir: Statistični urad RS (SURS).

Cilji

  • Povečati izvoz lesnih proizvodov s povečano dodano vrednostjo v domači lesni industriji.

Komentar

Slovenija je neto izvoznica skupine lesnih proizvodov, ki zajema žagan les in furnir. Izvoz žaganega lesa in furnirja iglavcev se v zadnjem desetletju giba med 670.000 m3 in 1,10 milijonov m3, v letu 2021 je znašal 841.000 m3. Količine izvoza furnirja v skupni količini predstavljajo minimalen delež (manj kot 5 %). Izvozni trg za žagan les iglavcev je precej pester; 39 % količin (izraženih v tonah) smo v letu 2021 izvozili v Italijo (20 %) in Alžirijo (19 %), z 10 % sledi Libija, 8 % izvoza predstavlja Avstrija. Uvoz žaganega lesa in furnirja iglavcev je bil v obdobju zadnjih desetih let z izjemo leta 2017 nižji od izvoza. V letu 2021 je uvoz žaganega lesa iglavcev in furnirja znašal 563.000 m3, od tega uvoz furnirja predstavlja manj kot 1 %. Obseg uvoza žaganega lesa iglavcev od leta 2019 strmo pada, po strukturi držav od koder uvažamo te proizvode pa narašča uvoz iz Češke. V letu 2021 smo 49 % količin (izraženih v tonah) uvozili iz Avstrije, 36 % pa iz Češke.

V primerjavi z iglavci, je izvoz žaganega lesa in furnirja listavcev precej manjši in je v zadnjem 10-letnem obdobju znašal med 84.000 m3 in 151.000 m3. Podobno kot pri iglavcih, količinski izvoz furnirja iz listavcev predstavlja minimalen delež v skupnem izvozu te skupine lesnih proizvodov. V letu 2021 je izvoz žaganega lesa in furnirja listavcev znašal 146.000 m3, kar je 19 % več v primerjavi z letom 2020. Več kot polovico količin žaganega lesa listavcev smo lani izvozili v Italijo. Za razliko od iglavcev, pa uvoz žaganega lesa in furnirja listavcev v preteklih letih ni bil vsako leto nižji od izvoza; uvoz je bil namreč večji v letih 2012–2013 in 2015. V letu 2021 je uvoz žaganega lesa in furnirja listavcev znašal 113.000 m3, kar je 3 % več kot leta 2020. Skoraj polovico količin žaganega lesa listavcev smo lani uvozili iz Hrvaške. Pri uvozu žaganega lesa in furnirja listavcev delež furnirja ni zanemarljiv, saj predstavlja okrog 10 % skupnega uvoza te skupine lesnih proizvodov.

Slovenija je v zadnjih šestih letih neto uvoznica lesnih kompozitnih plošč. V obdobju 2016 - 2020 je bil uvoz konstanten in je v povprečju znašal 286.000 m3. V letu 2021 se je uvoz povečal na 311.000 m3 (+13 % glede na 2020), kar je največ v zadnjem desetletju. V strukturi uvoza lesnih plošč prevladuje uvoz ivernih plošč (v zadnjih desetih letih v povprečju z 65 %), katerih domače proizvodnje od konca leta 2015 ni več. V zadnjih letih se nekoliko povečuje delež uvoza vezanih plošč in zmanjšuje delež uvoza vlaknenih plošč v skupnem uvozu lesnih plošč. Izvoz lesnih kompozitnih plošč je bil v obdobju 2016–2020 dokaj konstanten in je v povprečju znašal 228.000 m3, v letu 2021 se je povečal na 255.000 m3 (+12 % glede na 2020).

Glede na vrste lesnih plošč prevladuje izvoz vlaknenih plošč, v zadnjih desetih letih s povprečno 61 %, v zadnjih petih letih pa s povprečno 66 %. Izvoz ivernih plošč je od leta 2016 naprej minimalen in le ta izvira iz uvoza (t. i. re-export), saj domače proizvodnje te vrste plošč ni. Izvoz vezanih plošč predstavlja dobrih 30 % skupnega izvoza plošč.

Stanje

Stanje kazalnika napreduje v smeri cilja - Količinski obseg zunanjetrgovinske menjave žaganega lesa in furnirja med leti niha. Izvoz te skupine lesnih proizvodov je praviloma večji od uvoza. Glede na podatke o proizvodnji žaganega lesa in furnirja in izvoza, najverjetneje znaten del izvoza izvira iz uvoza (tako imenovani »re-export«). V letu 2021 je zunanjetrgovinski presežek žaganega lesa in furnirja skupaj znašal 311.000 m3​, kar je največ v zadnjem desetletju. To kaže na povečano domačo proizvodnjo te vrste proizvodov. Povprečna vrednost izvoza žagarskih proizvodov in furnirja je v letu 2021 znašala 310 EUR/m3​, kar je 39 % več kot v letu 2020 in 37 % več kot v povprečju obdobja 2017–2020. Pri lesnih kompozitnih ploščah je zunanja trgovina v zadnjih petih letih dokaj stabilna, uvoz pa je večji od izvoza, predvsem na račun uvoza ivernih plošč, katerih domače proizvodnje trenutno ni. Tako uvoz kot izvoz plošč sta se v letu 2021 povečala; uvoz je bil največji v zadnjem desetletju, izvoz pa je bil podobno kot v letih 2014 in 2015 prav tako povečan. Tudi pri ploščah na podlagi podatkov o proizvodnji ugotavljamo, da del izvoza izvira iz uvoza. Povprečna vrednost izvoza lesnih kompozitnih plošč je v letu 2021 znašala 530 EUR/m3​, kar je 21 % več kot v letu 2020 in prav tako v povprečju obdobja 2017–2020.

Metodologija

Cilji so povzeti po:

Resolucija o Nacionalnem gozdnem programu. 2007. (Ur. l. RS, št. 111/07)

 

Druge zakonodajne podlage:

 

Izvor baze podatkov:

Podatki so zbrani iz vira: SURS – podatkovni portal Si-STAT ter FAOSTAT

 

Skrbnik podatkov:

Statistični urad RS (SURS)

FAOSTAT

 

Datum zadnjega zajema podatkov

06.12.2022

 

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalnik

Podatki so posodobljeni vsako leto, ko so na voljo končni podatki o zunanji trgovini izbranih lesnih proizvodov.

 

Metodologija obdelave podatkov

Statistika zunanje trgovine zajema podatke o izvozu in uvozu blaga, to so podatki o blagu, ki ga Slovenija izvaža v druge države, in o blagu, ki ga uvaža iz drugih držav. Na podlagi teh podatkov je mogoče spremljati gibanje v blagovni menjavi Slovenije s tujino z vidika trgovanih vrednosti in količin, časovne dinamike, strukture in regionalne usmerjenosti blagovne menjave. Med izkazovanimi podatki so zlasti pomembni podatki o vrednosti in količini izvoženega/uvoženega blaga ter podatki o strukturi blagovne menjave po proizvodih in trgovinskih partnericah Slovenije. Statistiko uvoza in izvoza blaga spremlja Statistični urad RS (SURS), podatke pa zbira Finančna uprava RS, natančneje Carinski urad RS (CURS). Od vstopa Slovenije v EU se podatki o blagovni menjavi Slovenije s tujino pridobivajo iz dveh ločenih sistemov: iz Ekstrastata ali statistike blagovne menjave z državami nečlanicami in iz Intrastata ali statistike blagovne menjave med državami članicami. Podatki iz sistema Ekstrastat se pridobijo iz carinskih deklaracij (enotnih upravnih listin – EUL), ki jih zbira Finančna uprava Republike Slovenije (FURS). Zajetje je popolno; to pomeni, da so v raziskovanje zajete vse fizične in pravne oseba, ki so vložile carinsko deklaracijo. Podatki iz sistema Intrastat se pridobijo neposredno od podjetij (poročevalskih enot). V posameznem poročevalskem letu so poročevalske enote tista podjetja, ki so v predhodnem letu pri trgovanju z državami članicami vsaj pri enem toku blaga (tok blaga so odpreme ali prejemi blaga) presegla vrednost t. i. vključitvenega praga; ta znaša pri odpremah blaga 200.000 EUR, pri prejemih blaga pa 140.000 EUR.

V statistični zbirki Si-STAT so podatki o zunanji trgovini lesnih proizvodov na voljo po posameznih šifrah Kombinirane nomenklature (KN). Osnovni podatki so prikazani v merski enoti kilogram (torej govorimo o masi lesa), ki se prek pretvorbenih faktorjev lahko preračunajo v kubične metre (torej v volumen).

Za primerjavo zunanje trgovine s proizvodnjo obravnavanih lesnih proizvodov so uporabljeni FAOSTAT podatki o količinski proizvodnji za Slovenijo, katere na letni ravni poročata Statistični urad RS in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

 

Informacije o kakovosti:

  • Prednosti in slabosti kazalnika:

Podatki o zunanji trgovini so natančni, saj jih prek ustaljenega sistema zbira Carinski urad RS, statistiko pa spremlja SURS. Pri interpretaciji podatkov o izvozu lesnih proizvodov je potrebna previdnost, kajti del izvoza izvira tudi iz uvoza. Tako imenovani »ponovni izvoz« v statistiki ni zabeležen in uradnih informacij/podatkov o tem ni na voljo.

  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
    • Zanesljivost kazalnika (arhivski podatki):

Podatki so za spremljanje gibanja zunanje trgovine lesnih proizvodov tako na letni kot mesečni ravni zanesljivi.

  • Negotovost kazalnika (scenariji/projekcije):

Projekcije v kazalnik niso vključene.

  • Skupna ocena ((1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)): 1
    • Relevantnost (1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno): 1
    • Točnost (1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo, 2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni, 3 = interni podatki): 1
    • Časovna primerljivost (1 = vsaj 10-leten niz podatkov, 2 = vsaj 5-leten niz podatkov, 3 = manj kot 5-leten niz podatkov): 1
    • Prostorska primerljivost (1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne, 2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni, 3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni): ni prostorskih podatkov

 

Druge opombe:

 

Viri

Bedekovič K., Leban I. Lesne plošče. Spletni vir: https://cpi.si/wp-content/uploads/2020/08/lesne_plosce.pdf. (datum: 1.12.2021)

Česen A., Kočar S., Pogorevc B. 2008. Lesarski terminološki slovar. Ljubljana, Zveza lesarjev Slovenije, Lesarska založba: 121 str.

Geršak M. 2021. Lesarska tehnologija. 4, Žagarstvo. Ljubljana: samozaložba: 217 str.

Medved S. 2020. Raba lesnih ploščnih kompozitov z vidika trajnostnega in ekološkega razvoja. Prehod v trajnostno gradnjo in življenjski cikel stavbe : priročnik za krožno gospodarstvo: 108–112.

Statistični urad RS (SURS). 2021. Metodološko pojasnilo »Izvoz in uvoz blaga«

ŠČAP, Špela. 2022. Zunanja trgovina z lesnimi proizvodi. V: TRIPLAT, Matevž (ur.). Kazalniki gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Založba Silva Slovenica: 148–154 s. DOI: 10.20315/SFS.183.