Zunanja trgovina z lesnimi proizvodi

2021
2020
Prenesi kazalnik

Ključno sporočilo

Izvoz in uvoz skupine žagan les in furnir iglavcev med leti niha. Izvoz je bil največji v letih 2012 in 2013, ko je le ta znašal čez 1,05 milijona m3. Izvoz praviloma ne sledi obsegu proizvodnje, saj v času povečanega izvoza proizvodnja ni bila nadpovprečno visoka. Uvoz te skupine lesnih proizvodov je praviloma nižji od izvoza in je bil prav tako kot pri izvozu največji v letih 2012 in 2013 (čez 920.000 m3). Izvoz in uvoz žaganega lesa in furnirja ne dosegata večjega  deleža v zunanjetrgovinski menjavi lesnih proizvodov.

Izvoz in uvoz lesnih kompozitnih plošč sta bolj stabilna, do leta 2015 je bil izvoz praviloma večji od uvoza, saj smo v tem času še imeli delujočo tovarno ivernih plošč. Od leta 2016 naprej pa uvoz v povprečju znaša 286.000 m3, izvoz 228.000 m3. V strukturi uvoza kompozitnih plošč  v zadnjih petih letih prevladujejo, glede na uvoženo količino te skupine lesnih proizvodov, iverne plošče (v povprečju 65 %), v strukturi izvoza pa vlaknene plošče (v povprečju 66 %). Pri interpretaciji podatkov o izvozu izbranih lesnih proizvodov je potrebna previdnost, kajti del izvoza izvira tudi iz uvoza.

Definicija

Kazalnik prikazuje zunanjo trgovino (uvoz in izvoz) z lesnimi proizvodi, in sicer za žagan les, furnir in lesne kompozitne plošče. Podatki so prikazani v kubičnih metrih (m3) za obdobje 2011–2020.

V kazalnik smo zajeli izbrane lesne proizvode:

Žagan (rezan) les je pridobljen z vzdolžnim žaganjem hlodov. Obsega več proizvodov (žagarski sortimenti), ki se razlikujejo glede na: (1) drevesno vrsto, (2) obliko prečnega prereza: žaganice (deske in plohi), grede ali trami, gredice, letve, (3) dimenzije, (4) položaj v deblu: notranji ali sredinski les, zunanji ali bočni les, krajnik, (4) teksturo: bleščice, polbleščice, bočnice, (5) stopnjo obdelave: nerobljene, robljene, enostransko robljene žaganice, bulsi, (6) vlažnost in (7) napake, ki opredelijo razvrstitev v kvalitetne razrede.

Furnir je tanek list lesa, pridobljen z rezanjem, luščenjem ali (zelo redko) žaganjem hlodovine.

Lesni ploščni kompoziti (lesne kompozitne plošče) so materiali, ki so narejeni iz lesnih gradnikov v obliki lamel, furnirja, iveri in vlaken (vsaj 80 % glede na maso kompozita) in primernega lepila (najpogostejša so aminoplastična, fenolna in poliuretanska lepila). Glede na obliko predelanega lesa, ki je bila uporabljena za izdelavo, ločimo različne vrste lesnih kompozitov: vezane, vlaknene, iverne plošče in slojnat les.

Izvoz blaga pomeni vsako fizično gibanje blaga, ki zapusti statistično ozemlje Slovenije v namembni kraj statističnega ozemlja druge države članice EU ali druge države nečlanice EU in se tako odšteje od zalog materialnih virov Slovenije.

Uvoz blaga pomeni vsako fizično gibanje blaga, ki vstopi na statistično ozemlje Slovenije iz statističnega ozemlja druge države članice EU ali druge države nečlanice EU in se tako doda zalogam materialnih virov Slovenije.

Količina izvoženega in uvoženega blaga je prikazana v neto masi, če jo je glede na naravo proizvoda mogoče določiti, in v posebni merski enoti pri tistih proizvodih, pri katerih je ta enota predpisana v Kombinirani nomenklaturi (KN) z izvedbeno uredbo Komisije. Pojasnila o predpisani posebni merski enoti določenega proizvoda lahko najdete na spletni strani SURS med ekonomskimi klasifikacijami v okviru KN – Kombinirane nomenklature pod zakonskim okvirom.

Grafi z virom podatkov

Slika 1: Uvoz in izvoz žaganega lesa in furnirja iglavcev v Sloveniji v obdobju 2011–2020 (podatki so prikazani v kubičnih metrih; podatki so končni; vir: Statistični urad RS (SURS))

Slika 1: Uvoz in izvoz žaganega lesa in furnirja iglavcev v Sloveniji v obdobju 2011–2020 (podatki so prikazani v kubičnih metrih; podatki so končni; vir: Statistični urad RS (SURS))

Slika 2: Uvoz in izvoz žaganega lesa in furnirja listavcev v Sloveniji v obdobju 2011–2020 (podatki so prikazani v kubičnih metrih; podatki so končni; vir: Statistični urad RS (SURS))

Slika 2: Uvoz in izvoz žaganega lesa in furnirja listavcev v Sloveniji v obdobju 2011–2020 (podatki so prikazani v kubičnih metrih; podatki so končni; vir: Statistični urad RS (SURS))

Slika 3: Uvoz in izvoz lesnih kompozitnih plošč v Sloveniji v obdobju 2011–2020 (podatki so prikazani v kubičnih metrih; podatki so končni; vir: Statistični urad RS (SURS))

Slika 3: Uvoz in izvoz lesnih kompozitnih plošč v Sloveniji v obdobju 2011–2020 (podatki so prikazani v kubičnih metrih; podatki so končni; vir: Statistični urad RS (SURS))

Slika 4: Struktura uvoza in izvoza lesnih kompozitnih plošč glede na vrsto kompozitnih plošč v Sloveniji v obdobju 2011–2020 (podatki so prikazani v kubičnih metrih; podatki so končni; vir: Statistični urad RS (SURS))

Slika 4: Struktura uvoza in izvoza lesnih kompozitnih plošč glede na vrsto kompozitnih plošč v Sloveniji v obdobju 2011–2020 (podatki so prikazani v kubičnih metrih; podatki so končni; vir: Statistični urad RS (SURS))

Cilji

Povečati izvoz lesnih proizvodov s povečano dodano vrednostjo v domači lesni industriji.

Komentar

Izvoz žaganega lesa in furnirja iglavcev se v zadnjem desetletju giba med 670.000 m3 in 1,10 milijona m3. Količine izvoza furnirja v teh količinah dosegajo minimalen delež. Največji izvoz, čez milijon m3, je bil zabeležen leta 2012 in 2013, potem pa je upadal, vse do leta 2017, ko smo izvozili dobrih 670.000 m3 žaganega lesa iglavcev. V letu 2019 je bil izvoz ponovno večji in je znašal nekaj manj kot 1 milijon m3, v letu 2020 pa je izvoz žaganega lesa in furnirja iglavcev znašal dobrih 830.000 m3. Izvozni trg za žagan les iglavcev je precej pester; 31 % količin smo v letu 2020 izvozili v Alžirijo, z 18 % sledi Italija, 8 % izvoza dosega Saudova Arabija, sledita Avstrija in Hrvaška. Uvoz žaganega lesa in furnirja iglavcev je bil v obdobju zadnjih desetih let z izjemo leta 2017 nižji od izvoza. V letih 2016 in 2020 je bil uvoz te skupine lesnih proizvodov v zadnjem desetletju najnižji in je znašal okrog 650.000 m3, 75 % teh količin smo uvozili iz Avstrije.

V primerjavi z iglavci je izvoz žaganega lesa in furnirja listavcev precej manjši in je v zadnjem 10-letnem obdobju znašal med 83.000 m3 in 152.000 m3. Podobno kot pri iglavcih izvoz furnirja iz listavcev dosega minimalen delež v skupnem izvozu te skupine lesnih proizvodov. Od leta 2015 do 2018 je izvoz žaganega lesa in furnirja listavcev izrazito naraščal (v letu 2018 je bil ta za 33 % večji kot leta 2015), po tem letu pa upada in je v letu 2020 znašal nekaj manj kot 123.000 m3. V nasprotju z iglavci pa uvoz žaganega lesa in furnirja listavcev ni vsako leto nižji od izvoza; uvoz je bil namreč večji v letih 2011–2013 in 2015. Od leta 2018, ko je bil uvoz v zadnjih desetih letih največji, le ta upada in je v letu 2020 znašal 110.000 m3. Pri uvozu žaganega lesa in furnirja listavcev delež furnirja ni zanemarljiv, saj dosega okrog 10 % skupnega uvoza te skupine lesnih proizvodov.

Slovenija je v zadnjih petih letih neto uvoznica lesnih kompozitnih plošč. V tem obdobju je uvoz konstanten in v povprečju znaša 286.000 m3. V strukturi uvoza lesnih plošč prevladuje uvoz ivernih plošč (v zadnjih desetih letih v povprečju z 65 %), katerih domače proizvodnje od konca leta 2015 ni več. V zadnjih letih se nekoliko povečuje delež uvoza vezanih plošč in zmanjšuje delež uvoza vlaknenih plošč v skupnem uvozu lesnih plošč. Izvoz lesnih kompozitnih plošč se je od leta 2015 naprej zmanjšal in je od leta 2016 naprej dokaj konstanten. V letu 2020 je izvoz lesnih plošč znašal nekaj manj kot 228.000 m3, kar je 12 % manj kot leta 2015. Glede na vrste lesnih plošč prevladuje izvoz vlaknenih plošč, še posebej v letih 2016 do 2020 (v povprečju 66 %). V tem obdobju je izvoz ivernih plošč minimalen in  izvira iz uvoza (re-export), saj v tem času v Sloveniji nismo imeli domače proizvodnje tovrstnih plošč. Pred tem časom pa je bil izvoz te vrste plošč večji zaradi domače proizvodnje in je na primer v letih 2011 in 2012 dosegal čez 30 % skupnega izvoza lesnih plošč. Od leta 2016 se je povečal izvoz vezanih plošč;  v letu 2020 je sestavljal 34 % skupnega izvoza plošč.

Stanje

Zunanja trgovina žaganega lesa in furnirja med leti niha. Izvoz te skupine lesnih proizvodov je praviloma večji od uvoza. Glede na podatke o proizvodnji žaganega lesa in furnirja delež izvoza pri iglavcih znaša povprečno 113 % v zadnjih treh letih, kar pomeni, da znaten del izvoza izvira iz uvoza (tako imenovani »re-export«). Pri listavcih je delež izvoza glede na proizvodnjo nekoliko nižji in v povprečju zadnjih treh let znaša 99 %. Tudi tu težko ocenimo, kakšen delež dosega »re-export«. Pri lesnih kompozitnih ploščah je zunanja trgovina v zadnjih petih letih bolj stabilna, uvoz pa je večji od izvoza, predvsem na račun uvoza ivernih plošč, katerih domače proizvodnje trenutno ni. Delež izvoza glede na proizvodnjo je podobno visok kot pri žaganem lesu, in sicer v zadnjih treh letih v povprečju znaša 104 %. To pomeni, da del izvoza izvira iz uvoza. Poleg že zapisanega lahko pri poročanju podjetij o količinah trgovanja z obravnavanimi lesnimi proizvodi prihaja do t.i. dvojnega poročanja (npr. določen proizvod se lahko pojavi dvakrat v statistiki zunanje trgovine), zato je pri interpretaciji podatkov potrebna previdnost.

Metodologija

Cilji so povzeti po:

Resolucija o Nacionalnem gozdnem programu. 2007. (Ur. l. RS, št. 111/07)

 

Druge zakonodajne podlage:

 

Izvor baze podatkov:

Podatki so zbrani iz vira: SURS – podatkovni portal Si-STAT

 

Skrbnik podatkov:

Statistični urad RS (SURS)

 

Datum zadnjega zajema podatkov

01.12.2021

 

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalnik

Podatki so posodobljeni vsako leto, ko so na voljo končni podatki o zunanji trgovini izbranih lesnih proizvodov.

 

Metodologija obdelave podatkov

Statistika zunanje trgovine zajema podatke o izvozu in uvozu blaga, to so podatki o blagu, ki ga Slovenija izvaža v druge države, in o blagu, ki ga uvaža iz drugih držav. Na podlagi teh podatkov je mogoče spremljati gibanje v blagovni menjavi Slovenije s tujino z vidika trgovanih vrednosti in količin, časovne dinamike, strukture in regionalne usmerjenosti blagovne menjave. Med izkazovanimi podatki so zlasti pomembni podatki o vrednosti in količini izvoženega/uvoženega blaga ter podatki o strukturi blagovne menjave po proizvodih in trgovinskih partnericah Slovenije. Statistiko uvoza in izvoza blaga spremlja Statistični urad RS (SURS), podatke pa zbira Finančna uprava RS, natančneje Carinski urad RS (CURS). Od vstopa Slovenije v EU se podatki o blagovni menjavi Slovenije s tujino pridobivajo iz dveh ločenih sistemov: iz Ekstrastata ali statistike blagovne menjave z državami nečlanicami in iz Intrastata ali statistike blagovne menjave med državami članicami. Podatki iz sistema Ekstrastat se pridobijo iz carinskih deklaracij (enotnih upravnih listin – EUL), ki jih zbira Finančna uprava Republike Slovenije (FURS). Zajetje je popolno; to pomeni, da so v raziskovanje zajete vse fizične in pravne oseba, ki so vložile carinsko deklaracijo. Podatki iz sistema Intrastat se pridobijo neposredno od podjetij (poročevalskih enot). V posameznem poročevalskem letu so poročevalske enote tista podjetja, ki so v predhodnem letu pri trgovanju z državami članicami vsaj pri enem toku blaga (tok blaga so odpreme ali prejemi blaga) presegla vrednost t. i. vključitvenega praga; ta znaša pri odpremah blaga 200.000 EUR, pri prejemih blaga pa 140.000 EUR.

V statistični zbirki Si-STAT so podatki o zunanji trgovini lesnih proizvodov na voljo po posameznih šifrah Kombinirane nomenklature (KN). Osnovni podatki so prikazani v merski enoti kilogram (torej govorimo o masi lesa), ki se prek pretvorbenih faktorjev lahko preračunajo v kubične metre (torej v volumen).

 

Informacije o kakovosti:

  • Prednosti in slabosti kazalnika:

Podatki o zunanji trgovini so natančni, saj jih prek ustaljenega sistema zbira Carinski urad RS, statistiko pa spremlja SURS. Pri interpretaciji podatkov o izvozu lesnih proizvodov je potrebna previdnost, kajti del izvoza izvira tudi iz uvoza.

  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
    • Zanesljivost kazalnika (arhivski podatki):

Podatki so za spremljanje gibanja zunanje trgovine lesnih proizvodov tako na letni kot mesečni ravni zanesljivi.

  • Negotovost kazalnika (scenariji/projekcije):

Projekcije v kazalnik niso vključene.

  • Skupna ocena ((1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)): 1
    • Relevantnost (1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno): 1
    • Točnost (1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo, 2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni, 3 = interni podatki): 1
    • Časovna primerljivost (1 = vsaj 10-leten niz podatkov, 2 = vsaj 5-leten niz podatkov, 3 = manj kot 5-leten niz podatkov): 1
    • Prostorska primerljivost (1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne, 2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni, 3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni): ni prostorskih podatkov

 

Druge opombe:

 

Viri

Bedekovič K., Leban I. Lesne plošče. Spletni vir:

https://cpi.si/wp-content/uploads/2020/08/lesne_plosce.pdf. (datum: 1.12.2021)

Česen A., Kočar S., Pogorevc B. 2008. Lesarski terminološki slovar. Ljubljana, Zveza lesarjev Slovenije, Lesarska založba: 121 str.

Geršak M. 2021. Lesarska tehnologija. 4, Žagarstvo. Ljubljana: samozaložba: 217 str.

Medved S. 2020. Raba lesnih ploščnih kompozitov z vidika trajnostnega in ekološkega razvoja. Prehod v trajnostno gradnjo in življenjski cikel stavbe : priročnik za krožno gospodarstvo: 108–112.

Statistični urad RS (SURS). 2021. Metodološko pojasnilo »Izvoz in uvoz blaga«