Lesna goriva
V Sloveniji za namene ogrevanja uporabljamo različne oblike lesnih goriv. Najpogostejša je uporaba drv, katerim sledijo lesni sekanci in lesni peleti. Uporaba lesnih briket je zanemarljiva. Lesna goriva se večinoma uporabljajo v gospodinjstvih. Kljub temu v zadnjem času opažamo vse več manjših daljinskih sistemov ogrevanja in posameznih sistemov v javnih stavbah.
V Sloveniji v energetske namene porabimo na leto skoraj dva milijona ton lesa. V preteklosti so les za ogrevanje uporabljali predvsem na podeželju, v zadnjih letih pa opažamo vse večje zanimanje tudi v urbanem okolju. Ta sprememba se kaže v povečanem zanimanju za lesne pelete, saj je udobje ogrevanja s peleti skoraj enako udobju ogrevanja s kurilnim oljem, skladiščni prostor zanje je manjši (v primerjavi s prostorom, potrebnim za skladiščenje polen ali sekancev), kurilna naprava je razmeroma majhna. Prednost pelet je tudi enostavna raba v sobnih pečeh ali kaminih, ki so pogosto v rabi kot dopolnilni vir ogrevanja.
Lastnosti in kakovost lesnih goriv opredeljuje standard SIST EN ISO 17225 (2014), sestavljen iz sedmih delov. Prvi del opredeljuje splošne zahteve in postopke za razvrščanje trdnih biogoriv glede na izvor, tržno obliko (npr. peleti, sekanci, drva itn.) ter lastnosti. Preostalih šest delov standarda opredeljujejo kakovostne razrede za pelete (za neindustrijsko in industrijsko uporabo), lesne brikete, lesne sekance, drva ter nelesne pelete in brikete. Standard za vsak kakovostni razred navaja mejne vrednosti za ključne fizikalne in mehanske lastnosti ter vsebnost kemijskih elementov. Najpomembnejše lastnosti lesnih goriv za uporabnika so dimenzije, vsebnost vode, kurilna ali energetska vrednost ter vsebnost za človeka in okolje škodljivih onesnažil.
Med proizvajalci se precej razlikujejo oblika in lastnosti lesnih goriv. S tega vidika je trg precej pester, saj imajo potrošniki veliko izbiro. V primeru drv so na voljo različne lesne vrste, različne velikosti (dolžina je lahko od 20 do 100 cm, premer pa od 2 do 15 cm ali več) ter različna vlažnost (zračno suh ali vlažen les). Tudi sekanci se razlikujejo po stopnji predelave (oz. velikosti prevladujoče frakcije) ter vsebnosti vode (sušeni in zeleni sekanci). Pri peletih in briketih so poleg omenjenih lastnosti pomembne tudi: ustrezna gostota delca oz. gostota nasutja, mehanska obstojnost in vsebnost pepela.