Drva

Drva so tradicionalna oblika lesnih goriv v Sloveniji in jih najdemo v različnih tržnih oblikah. So les, ki je razžagan in po potrebi cepljen z namenom energetske izrabe v napravah, kot so peči, kamini ali kotli za centralno ogrevanje individualnih hiš oziroma stanovanj. Drva imajo praviloma določeno dolžino od 150 do 1000 mm.

 

Polena: energetski les, nasekan z ostrimi sekalnimi ali cepilnimi napravami, pri čemer je večina gradiva dolga od 150 do 500 mm.
Cepanice: les, razcepljen in razrezan praviloma na dolžino 500 mm ali več.
Okroglice: les, nerazcepljen in razrezan praviloma na dolžino 500 mm ali več.

8-1-okroglice

 

Slika: Okroglice


Nasveti za skladiščanje drv

  • Skladiščne površine naj bodo sončne in zračne.
  • Skladovnica drv naj bo dvignjena od tal vsaj 10 cm (zagotavljamo cirkulacijo zraka in zmanjšamo vpliv talne vlage).
  • Sveže nasekanih drv ne skladiščimo v zaprtih prostorih ali zavijamo v ponjave (voda ne more izhlapevati ).
  • Po poletnem (sončnem in suhem) obdobju naj bo skladovnica zaščitena pred dežjem (jo prekrijemo).
  • Med steno skladiščnega prostora in skladovnico naj bo vsaj 10 cm prostora. To velja tudi za prostor med skladovnicami.
  • Za učinkovito sušenje naj bodo drva razcepljena. Oblika drv je pomembna. Manjši kot so kosi, večja je specifična površina in hitrost sušenja. Nerazcepljena drva potrebujejo več časa, da se primerno posušijo.

8-1-skladovnica-drv

 

Slika: Za učinkovito sušenje moramo poskrbeti za pravilno skladiščenje drv.


Pridobivanje
Pri pridobivanju drv iz gozdov ločimo naslednje delovne faze:

  • podiranje dreves;
  • izdelava gozdnih lesnih sortimentov: kleščenje vej in vrha ter krojenje (prežagovanje na dolžino, glede na zahteve trga ob upoštevanju kakovosti);
  • zbiranje ali vožnja lesa do spravilne poti;
  • vožnja ali vlačenje lesa po gozdnih vlakah in cestah do vmesnega skladišča;
  • prevoz lesa po gozdnih in javnih cestah;
  • izdelava drv (žaganje, cepljenje, zlaganje).

Stroje za proizvodnjo cepanic in polen lahko razdelimo na:

  • rezalne stroje: okrogli les razžagajo. Stroji s tračno žago lahko predelujejo premere, ki so večji od 40 cm in imajo nizke izgube; stroji s krožno žago, pa lahko predelujejo le manjše premere, izgube pa so večje (več žagovine);
  • cepilne stroje: ti so opremljeni s klinom, redkeje z vijakom. Klini strojev za domačo uporabo so enojni ali križni. Okroglico obdelujejo v vertikalnem ali horizontalnem položaju, njihova cepilna moč pa je do 30 t. Stroji za industrijsko uporabo pa imajo možnost menjave klinov, s katerimi razcepimo okrogel les tudi na do 18 cepanic naenkrat, hlode obdelujejo horizontalno in jih potiskajo proti klinu z močjo od 30–60 t.
  • rezalno–cepilne stroje: stroji so lahko mobilni (npr. traktorski priključek, kamionski priklopnik), v industrijski uporabi pa gre večinoma za stacionarne stroje s sposobnostjo dveh delovnih operacij. So visoko avtomatizirani in zmogljivi. Opremljeni so z lastnim motorjem na električni ali dizelski agregat oziroma jih poganja traktor prek kardanskega zgloba. Obdelujejo lahko hlode, dolge do 6 m in s premerom do 70 cm, njihova zmogljivost pa je več kot 12 t na uro.

8-1-cepilnik

 

Slika: Pokončni cepilnik, 21 ton

 

Skladiščenje

Pri skladiščenju drv je pomembno upoštevati naslednja priporočila:

  • Skladiščne površine naj bodo sončne in zračne.
  • Skladovnica drv naj bo dvignjena od tal vsaj 10 cm (zagotavljamo cirkulacijo zraka in zmanjšamo vpliv talne vlage).
  • Sveže nasekanih drv ne skladiščimo v zaprtih prostorih ali zavijamo v ponjave (voda ne more izhlapevati).
  • Po poletnem (sončnem in suhem) obdobju naj bo skladovnica zaščitena pred dežjem (jo prekrijemo).
  • Med steno skladiščnega prostora in skladovnico naj bo vsaj 10 cm prostora. To velja tudi za prostor med skladovnicami.
  • Za učinkovito sušenje naj bodo drva razcepljena. Oblika drv je pomembna. Manjši kot so kosi, večja je specifična površina in hitrost sušenja. Nerazcepljena drva potrebujejo več časa, da se primerno posušijo.

Raba drv
Kotli in peči na drva potrebujejo za popolno izgorevanje dobro posušena drva (vsebnost vode nižja od 25 %). V nasprotnem primeru se energija porablja za izhlapevanje vode, zato pade temperatura v izgorevalni komori pod mejo, ki omogoča optimalno izgorevanje. Z uporabo drv z višjo vsebnostjo vode povečujemo emisije in nižamo izkoristek kotla.
Pri ogrevanju z drvmi moramo poskrbeti za:

  • redne dimnikarske storitve,
  • ustrezne skladiščne prostore,
  • pravilen postopek nalaganja in vžiga drv,
  • pravilno odstranjevanje in varno odlaganje pepela,
  • uporabo osebne varovalne opreme (rokavice, zaščita dihal)
  • uporabo dodatne zaščite (javljalniki prisotnosti CO).

Trgovanje
Svetujemo, da ste pri nakupu/prodaji pozorni na:

  • količinske enote: kubični metri (m3), prostorninski metri (prm) ali nasuti kubični metri (nm3);
  • čas nakupa: praviloma so cene na začetku kurilne sezone višje; drevesne vrste: 1 prm drv trdih listavcev ima višjo kurilno vrednost kot 1 prm drv mehkih listavcev ali iglavcev;
  • vsebnost vode: najbolj vpliva na kurilno vrednost. Sveža drva imajo lahko vsebnost vode nad 50 %;
  • dimenzije drv: ustrezati morajo velikosti odprtine za nalaganje in velikosti zalogovnika v kotlu ali peči.

Cena drv
Na slovenskem trgu so v prodaji drva različnih drevesnih vrst, različne vlažnosti (od svežih do zračno suhih) ter dimenzij; prevladujejo bukova drva, vlažnosti okoli 20 % ter dolžine 25 cm. Zbrani podatki kažejo, da so drva z vlažnostjo 20 % v povprečju dražja od drv z višjo vlažnostjo. Cene drv dolžine od 25 do 33 cm so približno enake, metrska drva pa so v povprečju do 20 % cenejša.

Za več informacij o cenah drv KLIKNITE TUKAJ.