Kakovostna lesna goriva

Lesna biomasa, ki se v Sloveniji največ uporablja za energetsko rabo, vključuje drva, sekance in pelete ter se praviloma pridobiva iz manj kakovostnih virov.

Les iz gozda in plantaž:

  • gozdni lesni sortimenti slabše kakovosti ter ostali les za energetsko rabo,
  • hitrorastoči nasadi, nasadi, parki in sadovnjaki.

Stranski proizvodi in ostanki iz lesnopredelovalne industrije:

  • kemično neobdelan les (npr. ostanki pri odstranjevanju skorje, žaganju, razžagovanju, oblikovanju ali stiskanju),
  • kemično obdelan les, če ne vsebujejo težkih kovin ali halogeniranih organskih sestavin, ki izvirajo iz uporabe lesnih zaščitnih sredstev ali premazov,
  • odslužen les: les, ki je pri uporabniku že zadostil svojemu osnovnemu namenu in ga ta jemlje kot odpadek; ne sme vsebovati težkih kovin ali halogeniranih organskih sestavin, ki izvirajo iz uporabe lesnih zaščitnih sredstev ali premazov.

S povečanim povpraševanjem po lesnih gorivih postaja vse pomembnejše vprašanje zagotavljanja kakovosti lesnih goriv. Kakovost določajo različni faktorji:

  • kurilna vrednost (tista količina toplote, ki jo dobimo z zgorevanjem goriva, če dimne pline ohlajamo samo do temperature rosišča vodne pare, ki je v dimnih plinih; voda, ki se sprošča, se šteje kot para, kar pomeni, da smo odšteli toplotno energijo, nujno za spremembo vode v paro (latentna toplota uparjanja vode pri 25 °C)), ki je odvisna od vrste lesa in kemične zgradbe, gostote lesa, velikosti kosov, vsebnosti vode in zdravstvenega stanja lesa,
  • vrsta lesa (drevesne vrste se med seboj razlikujejo po gostotah in sestavi lesa; najprimernejši listavci: bukev, gaber, hrast, robinija),
  • velikost kosov,
  • vsebnost vode (bolj suh les ima višjo energijsko vrednost; zračno suh les (pomeni, da se je les sušil vsaj 6 mesecev v pokritih in zračnih skladiščih), ki se običajno uporablja za ogrevanje, ima vlažnost do 20 %),
  • primernost surovine (ugotavlja se s predhodnim pregledom porekla in preverjanjem dohodnega materiala),
  • skladiščenje in predelava surovin (vpliva na doseganje in vzdrževanje lastnosti goriva),
  • človeški viri (znanje, zmogljivost in usposobljenost).

Slika: Prikaz vpliva vsebnosti vode: suh, ustrezno skladiščen les ima dvakrat višjo kurilno vrednost kot sveže posekan les.

Kakovost drv
Na kakovost drv vpliva drevesna vrsta, delež trohnobe (ohranjenost lesa), vsebnost vode in velikost posameznih kosov. Prav tako na kakovost drv vpliva izbira ustrezne tehnologije pridobivanja, predelave, skladiščenja ter končne rabe drv.

Po standardu SIST EN ISO 17225-5:2014 so drva razdeljena v dve glavni skupini: drva skupine A so kakovostnejša in zato primerna za rabo v kaminih in pečeh, drva skupine B pa v kotlih za centralno ogrevanje. Drva so praviloma izdelana iz neonesnaženega lesa iz gozdov ali nasadov.

Preglednica: Kakovostni razredi drv

Kakovostni razred

A1

A2

B

Vir lesne biomase

Deblovina Neonesnaženi lesni ostanki

Cela drevesa iz gozdov Deblovina Sečni ostanki

Cela drevesa iz gozdov Deblovina Sečni ostanki

Premer (cm)

≤ 2 do > 15

> 5 do > 15

Dolžina (cm)

≤ 20  do  ≤ 100

≤ 20 do ≤ 100

Vsebnost vode (% sveže snovi)

≤ 20 do ≤ 25

≤ 20  do  ≤ 35

Delež cepljenih kosov

≥ 90

≥ 50

Ni zahtev

Delež lesa s trohnobo

0 %

≤ 5

Če je delež lesa s trohnobo večji (≥ 10 %), je treba to navesti.

 

Kakovost sekancev
Kakovost sekancev opredeljujejo vsebnost vode, drevesna vrsta, kakovost lesa, morebitno trohnenje, porazdelitev in velikost delcev ter delež različnih nečistoč. Vsi ti dejavniki vplivajo na kurilno vrednost, gostoto nasutja in delež pepela.

Standard SIST EN ISO 17225 razvršča sekance v dve skupini: sekance za domačo (individualno) ter sekance za industrijsko rabo. Sekanci za domačo rabo so razvrščeni v kakovostna razreda A (A1 in A2) in B (B1 in B2). V razred B uvrščamo sekance, ki so lahko narejeni tudi iz lesnih odpadkov ter odsluženega lesa, ki je kemično neonesnažen.

Kakovostni razred

A1

A2

B

B

Velikost delcev

Določimo po spodnji tabeli

Vsebnost vode (%)

< 10 < 25

< 35

Se opredeli

Delež pepela (%)

< 1,0

< 1,5

< 3,0

Gostota nasutja (kg/m3)

> 150 > 200 > 250

> 150 > 200 > 250 > 300

Opredeli se minimalna vrednost

Ključni kemijski elementi za katere so določene minimalne vrednosti

  

N, S, Cl, As, Cd, Cr, Cu, Pb, Ni, Zn

 


Preglednica: Velikosti delcev pri lesnih sekancih

 

Velikost glavne frakcije

Fina frakcija

Groba frakcija: delež in velikost

P 16

3,15 < P < 16

< 12

< 6 %, > 31,5 mm

P 31

3,15 < P < 31,5

< 8

< 6 %, > 45 mm

P 45

3,15 < P < 45

< 8

< 6 %, > 63 mm

 

Kakovost peletov
Kakovost peletov opredeljujejo vsebnost vode, delež pepela, mehanska obstojnost in gostota nasutja. Od delža pepela in uporabljene surovine, kateri je primešana skorja in druge nečistoče, pa je odvisen nastanek žlindre. Ta nastane zaradi taljenja pepela, in se običajno počasi odlaga na stenah peči in gorilnika. Nastanek žlindre pogojuje predvsem temperatura na mestu, kjer nastaja pepel ter sama sestava pepela.

Standard SIST EN ISO 17225 razvršča pelete v dve skupini: peleti za domačo (individualno) ter peleti za industrijsko rabo. Peleti za domačo rabo so razvrščeni v kakovostne razrede A1, A2 in B (preglednica spodaj), peleti za industrijsko rabo pa v kakovostne razrede I1, I2 in I3.

Preglednica: Kakovostni razredi za lesne pelete

Kakovostni razred

A1

A2

B

Premer (mm)

6 ± 1 8 ± 1

Dolžina (mm)

3,15 – 40

Vsebnost vode (%)

≤ 10

Mehanska obstojnost (%)

≥ 97,5

≥ 96,5

Gostota nasutja (kg/m3)

≥ 600

Delež finih delcev (%)

≤ 1

Delež pepela (%)

≤ 0,7

≤ 1,2

≤ 2