Gostitev dveh mednarodnih dogodkov v Ajdovščini za požarno odpornejšo srednjo Evropo

Gostitev dveh mednarodnih dogodkov v Ajdovščini za požarno odpornejšo srednjo Evropo

20.11.2024

V okviru mednarodnega Interreg CE projekta »Wildfire CE - Čezmejna ocena, upravljanje in obvladovanje požarne ogroženosti naravnega okolja v Srednji Evropi« smo predstavniki Gozdarskega inštituta Slovenije in Občine Ajdovščina soorganizirali dva dogodka v Ajdovščini. Dogodka sta bila namenjena izmenjavi izkušenj in razvoju znanj med različnimi deležniki, ki bodo služile boljši pripravljenosti za soočenja s problematiko požarov v naravnem okolju v prihodnje.

 

Prvi dogodek je bila regijska delavnica izvedena 22. 10. v prostorih Območne obrtno-podjetniške zbornice Ajdovščina. Udeležili so se je številni pomembni strokovni deležniki z obeh strani meje, in sicer z italijanske strani predstavniki Univerze v Trstu, Občine Tržič, Mestne občine Benetke, Inštituta za mednarodno sociologijo v Gorici, Gozdarske službe Regije Furlanije Julijske Krajine ter Civilne zaščite Tržič, s slovenske strani pa poleg organizatorjev, Gozdarskega inštituta Slovenije in Občine Ajdovščina, še predstavniki gasilskih enote iz Ajdovščine, Nove Gorice in Postojne, Zavoda za gozdove Slovenije iz OE Sežana in OE Tolmin, Uprave RS za zaščito in reševanje in podjetja IGEA d.o.o..

Deležniki so izpostavili dobro dosedanje čezmejno sodelovanje ter izpostavili več odprtih tem, kjer ostaja še nekaj prostora za izboljšave, kar bomo poskušali nasloviti s skupnim regijskim akcijskim načrtom projekta Wildfire CE. Deležniki so izkazali tudi zanimanje za povezovanje obstoječih podatkovnih slojev in dostop do novih prostorskih vsebin projekta, ki jih bomo razvijali v sklopu projekta Wildfire CE.

Drugi dogodek pa je bil srečanje projektnih partnerjev, ki je potekalo 6. in 7. novembra, prav tako v Ajdovščini in okolici. Tega so se udeležili vsi projektni partnerji iz Slovenije, Italije, Avstrije, Češke in Nemčije. Glavni namen je bil pregled vseh izvedenih in prihajajočih aktivnosti projekta. Program srečanja je bil razdeljen na dva delovna dneva.

Prvi dan smo se posvetili načrtovanju in usklajevanju projektnih aktivnosti vezanih na podatkovne baze in modele, ki bodo lahko služile za podporo upravljalcem s požarno ogroženimi območji, ter predstavitvi osnutka spletne platforme, ki bo lahko te podatke pregledno prikazovala vsem ključnim deležnikom. Nadaljevali smo s pregledom narejenega na pilotnih regijah - čezmejno primerjavo zakonodajnih okvirjev, in zahtev deležnikov po akcijah v smeri zagotavljanja večje odpornosti okolja in lokalnih skupnosti na požare v naravnem okolju.

Ugotovljeno je bilo, da so deležniki čezmejnega območja Goriške ter Furlanije in Julijske krajine bolj povezani kot ostale pilotne čezmejne regije, saj gozdni požari na Krasu že dolgo ne poznajo meja. Zato imata ti čezmejni regiji že dolgo tradicijo sodelovanja, kar smo tudi predstavili na terenskem delu srečanja.

V sklopu drugega delovnega dne je sledil voden terenski ogled požarišča največjega gozdnega požara v zgodovini Slovenije, ki se je zgodil leta 2022 na območju italijanskega in slovenskega dela Krasa in požarišča požara Trstelj iz leta 2024. Terenski ogled so povezovali Simon Vendramin, poveljnik novogoriške poklicne gasilske enote, ki je vodil obe omenjeni intervencij požarov na Krasu, ter predstavniki Zavoda za gozdove Slovenija (ZGS), ki so bili aktivno vključeni že v obe intervenciji, ter dalje pri pripravi načrtov o obnovi in koordinaciji akcij obnove opožarjenih gozdov. Poleg samih požarišč nas je pot vodila do pomnika miru na Cerju, ogledali pa smo si tudi primere protipožarnih prometnic, v času intervencije narejenih protipožarnih posek, ki so preprečevale nadaljnje širjenje požara ter same popožarne obnove gozdov.

Pozno popoldan smo obiskali kontrolni center civilne zaščite v Palmanovi. Civilna zaščita Furlanije in Julijske krajine je definirana kot javna služba. Njene naloge vključujejo prognostično delovanje, preventivne aktivnosti in pripravljenost na krizne razmere, zagotavljanje hitrega odziva lastnih enot ter koordinacijo lastnih in drugih enot v kriznih razmerah, ter nenazadnje tudi blaženje posledic in pomoč pri obnovi po izrednih dogodkih.

Regijski center, ki mu pravijo tudi ˝The Cube˝ (kocka) leži v središču regije Furlanija – Julijska krajina. Uslužbenci so nam predstavili svoje delo in poslanstvo ter razkazali svoje delovne prostore. V centru dnevno spremljajo dogajanje v regiji, zbirajo, analizirajo in ocenjujejo pridobljene podatke, s tem pripravljajo podlago za odločevalce v kriznih razmerah. Prav tako je center namenjen izobraževanju prostovoljcev. V času izrednih dogodkov je odločevalcem na voljo velika krizna soba oktagonalne oblike z zasloni po celotnem obodu le-te, ter osmimi projektorji, preko katerih se lahko spremlja dejansko stanje na terenu, simulacije in ostale pomembne podatke. V višjih nadstropjih se nahaja še operativna soba civilne zaščite, klicni center 112, in številne druge vitalne funkcije, pomembne za redno ali izredno delovanje centra. V operativni sobi se na 14 zaslonih prikazujejo podatki v realnem času (potresi, nesreče, klici na nujno telefonsko številko, vremenski modeli, …).

 

Zahvala

  • Občini Ajdovščina za uspešno soorganizacijo obeh dogodkov;
  • shemi Interreg Central Europe in projektu Wildfire CE za financiranje aktivnosti;
  • predstavnikom Zavoda za gozdove Slovenije (OE Sežana) in Gasilski enoti Nova Gorica za vodenje terenskega ogleda na požariščih na Krasu, za zanimive predstavitve ter ponujene odgovore na številna vprašanja vseh udeležencev;
  • predstavnikom regionalnega operativnega centra Civilne zaščite Furlanije in Julijske krajine v Palmanovi, za zanimivo predstavitev centra in svojega delovanja;
  • Borisu Cotiču za kvalitetno tolmačenje in koordinacijo v Italijanskem jeziku, na regijski delavnici.
  • vsem deležnikom, ki so se udeležili regijske delavnice in z nami delili svoje izkušnje s terena,

 

 

dr. Jaša Saražin, Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko
Gašper Ogrin, Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko
Ana Seifert Barba, Gozdarski inštitut Slovenije

Sorodne vsebine:

Novice

Gozdarska mehanizacija v letu 2023 23.12.2024

Gozdarska mehanizacija v letu 2023

Generalno se je število gozdarskih strojev in opreme podjetij z gozdarsko dejavnostjo po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) skozi leta povečevalo, edini očiten padec se pojavi ...

Več ...
Kazalnik – primarna odprtost slovenskih gozdov 2023 16.12.2024

Kazalnik – primarna odprtost slovenskih gozdov 2023

Kazalnik definira stanje primarne odprtosti gozdov na Slovenskem. Za potrebe gospodarjenja z gozdovi kazalnik prikazuje stanja iz let 2013, 2020 in 2023. Ob zadnji posodobitvi kazalnika pa je prika...

Več ...
Cene žaganega lesa iglavcev: rezultati ankete 11.12.2024

Cene žaganega lesa iglavcev: rezultati ankete

Na Gozdarskem inštitutu Slovenije smo letošnjega novembra četrtič v letu 2024 opravili raziskavo prodajnih cen žaganega lesa iglavcev v Sloveniji. Raziskavo opravljamo redno, v četrtletnih interval...

Več ...
  • © 2021 Gozdarski inštitut Slovenije
  • ISSN 2591-2127