Trg lesa in lesnih proizvodov

Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije je realizacija možnega poseka v letu 2023 znašala 74 %. Tudi podatki Gozdarskega inštituta Slovenije kažejo, da je obseg proizvodnje GLS še vedno premajhen glede na razpoložljive količine; to velja predvsem za gozdove v zasebni lasti. Delež izvoza GLS za predelavo v industriji glede na proizvodnjo se po letu 2016 počasi zmanjšuje, vendar je po oceni v letu 2023 še vedno predstavljal 39 % proizvodnje GLS. Za primerjavo, v obdobju 2002–2007 je ta delež znašal povprečno 15 %. Vrednost koeficienta, ki primerja predelavo in proizvodnjo GLS za predelavo v industriji, se je od leta 2016 do 2021 povečevala, v 2021 dosegla rekord (0,84), v letu 2022 je znašala 0,81, v 2023 pa se je znižala na 0,77. Povprečna vrednost koeficienta ostalih evropskih držav je v letu 2022 znašala 1,07, za leto 2023 podatkov še ni na voljo. Leto 2023 je bilo težko leto tudi za gozdno–lesni sektor. Na proizvodnjo, zunanjo trgovino in porabo GLS so vplivali številni dejavniki, npr. slabše stanje evropskega in svetovnega gradbenega sektorja in posledično zmanjšano povpraševanje po lesnih proizvodih, pojemajoča konkurenčnost lesnopredelovalnih obratov, znižanje cen primarnih lesnih izdelkov, konkurenčnost na trgu gozdnih lesnih sortimentov, naravne motnje v gozdovih (snegolomi, vetrolomi), prenamnožitve podlubnikov, obsežne poplave.

Iz podatkov statistične raziskave SURS–a o količini odkupa GLS iz zasebnih gozdov je predvsem zaradi delnega zajema obsega celotnih odkupnih količin težko oceniti stanje kazalnika. Kljub temu pa so ti podatki koristni pri spremljanju gibanja trendov odkupa GLS iz zasebnih gozdov. Pri oceni stanja kazalnika si pomagamo tudi s podatki o strukturi proizvodnje GLS v zasebnih gozdovih in sicer s količinami, ki so se v letu 2023 pojavile na trgu. Te podatke vodi GIS. Predvsem zaradi prenamnožitve podlubnikov, snegolomov in vetroloma, je bilo v letu 2023 po ocenah za 10 % več GLS na trgu iz zasebnih gozdov kot v letu 2022. Ocenjujemo, da se je v letu 2023 na trgu pojavilo 61 % pridobljenih GLS iz zasebnih gozdov, ostalo se je porabilo za domače potrebe. Slovenski trg GLS in gibanje cen le teh postajajo vedno bolj odvisni od gospodarskih, družbenih in političnih razmer v tujih državah. Cene hlodov listavcev ter lesa slabše kakovosti za energetsko rabo so bile v letu 2023 rekordne, medtem ko je cena hlodov iglavcev, ki v odkupu predstavljajo največji delež upadla za 16 %. Na aktivnost zasebnih lastnikov gozdov pri izvajanju sečnje in prodaji lesa je v letu 2023 vplivalo več dejavnikov: slabo stanje evropskega in svetovnega gradbenega sektorja, pojemajoča konkurenčnost žagarske panoge in drugih lesnopredelovalnih obratov, naravne motnje v gozdovih (snegolomi, vetrolomi), prenamnožitve podlubnikov, obsežne poplave. Konec leta 2023 se bo začela izvajati nova evropska uredba EUDR (ang. EU Deforestation Regulation), ki bo močno vplivala na trg GLS tudi v Sloveniji.