Odkup lesa iz zasebnih gozdov

Prenesi kazalnik

Ključno sporočilo

Kazalnik povzema analizo podatkov Statističnega urada RS (SURS) o odkupu gozdnih lesnih sortimentov (GLS) iz zasebnih gozdov v Sloveniji. Zaradi načina zbiranja podatkov, SURS z raziskavo zajame med 40 in 50 % količin okroglega lesa pridobljenega iz zasebnih gozdov, ki v enem letu vstopi na trg. Zato je pri interpretaciji predvsem absolutnih podatkov potrebna previdnost. V letu 2022 je odkup GLS iz zasebnih gozdov znašal 802.851 m3, kar je 7 % manj kot leta 2021. V strukturi odkupa je s 55 % prevladovala skupina hlodi za žago in furnir iglavcev, s 14 % sledi les za celulozo in plošče iglavcev ter z 11 % les za celulozo in plošče listavcev. V primerjavi z letom 2021 se je v lanskem letu povečal odkup hlodovine hrasta in bukve, ki je skupaj predstavljal 10 % skupnega odkupa GLS (oz. 77.177 m3).

Odkupne cene GLS na kamionski cesti iz zasebnih gozdov na mesečni ravni spremljata SURS in sicer za 10 skupin GLS, ter na vsako četrtletje Gozdarski inštitut Slovenije (GIS) za 38 sortimentov razvrščenih v kakovostne razrede. Po podatkih SURS so bile povprečne letne odkupne cene vseh skupin GLS v letu 2022 rekordne, odkar od leta 2006 SURS vodi to raziskavo. Izjema je skupina les za kurjavo iglavcev, katere povprečna cena v 2022 ni presegla rekordne vrednosti iz leta 2021. Še vedno izrazito narašča povprečna cena hlodovine hrasta, ki je v letu 2022 znašala 242,79 EUR/m3 brez DDV. Povprečna cena hlodovine iglavcev se je v letu 2022 zvišala za 15 % v primerjavi z letom 2021 in je znašala 95,72 EUR/m3 brez DDV. Izrazito se je v lanskem letu zvišala cena drugega tehničnega lesa (npr. drogovi, taninski les, les za ograje, stebre, pilote,…)  in sicer pri iglavcih na 72,10 EUR/m3 brez DDV (v obdobju 2017–2021 je povprečna cena znašala 46,14 EUR/m3 brez DDV), pri listavcih pa 53,04 EUR/m3 brez DDV (v obdobju 2017–2021 je povprečna cena znašala 38,89 EUR/m3 brez DDV). Povprečna cena lesa za kurjavo listavcev je znašala 60,79 EUR/m3 brez DDV, kar je 33 % več kot leta 2021.

Po podatkih GIS, ki spremlja odkupne cene GLS iz zasebnih gozdov po posameznih kakovostnih razredih, so bile povprečne cene v letu 2022 rekordne za vse spremljane drevesne vrste in kakovostne razrede. Cene hlodov iglavcev so bile lani najvišje spomladi, v maju je srednja vrednost vseh zbranih cen hlodov smreke znašala 120 EUR/m3 brez DDV, kar je 33 % več kot maja 2021, ko je le ta znašala 90 EUR/m3 brez DDV. V povprečju so se cene pri hlodih smreke v lanskem letu najbolj zvišale za kakovostna razreda D1 in D2 in sicer v obeh primerih za 21 % v primerjavi z letom 2021. Cene hlodov bukve in hrasta so bile v letu 2022 najvišje proti koncu leta. V povprečju so se cene pri hlodih bukve v lanskem letu najbolj zvišale za kakovostna razreda D in C, v prvem primeru za 21 %, v drugem pa za 17 % v primerjavi z letom 2021.

Definicija

Kazalnik  prikazuje količine, cene ter vrednosti odkupa gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov na kamionski cesti. Podatki so prikazani za obdobje 2013–2022, s poudarkom na letu 2022.

Gozdni lesni sortimenti so posekan les gozdnih drevesnih vrst, in sicer s skorjo ali brez nje, in obsegajo: les v okrogli obliki, razcepljen ali v drugi obliki (veje, korenine, panji in tvorbe), ter lesne sekance iz lesa, pridobljenega neposredno v gozdu.

Gozdni lesni sortimenti se delijo glede na namen rabe. V nadaljevanju navajamo osnovno delitev z definicijami, ki so povzete po metodološkem pojasnilu Odkup lesa, katerega avtor je Statistični urad RS (SURS).

Hlodi se uporabljajo pri proizvodnji žaganega lesa (vključno z železniškimi pragovi) in pri proizvodnji furnirja.

Les za celulozo in plošče je ves les (razen hlodov), ki se uporabi za proizvodnjo celuloze, ivernih plošč in vlaknenih plošč.

Drugi okrogli industrijski (tehnični) les zajema okrogli les, ki bo uporabljen za drogove, pilote, stebre, ograje, jamske opornike (jamski les), za pridobivanje tanina, destilacijo in vžigalice.

Les za kurjavo je neobdelan les (iz debla in vej), ki se uporabi kot gorivo npr. za kuhanje, ogrevanje in proizvodnjo energije.

Vrednost odkupljenega lesa je obračunana vrednost prevzetega lesa po odkupni ceni na kamionski cesti. Stroški organizacije v zvezi s prevzemom, prevozom do skladišča, hrambo ali uskladiščenjem ne spadajo v vrednost odkupljenega blaga. Vrednost blaga ne vključuje DDV.

Povprečna cena odkupljenega lesa je izračunana na podlagi podatkov o vrednosti in količini odkupljenega lesa (povprečna vrednost na enoto).

Grafi z virom podatkov

 Slika 1: Vrednost in količine odkupa hlodov za žago in furnir iglavcev iz zasebnih gozdov v zadnjem desetletnem obdobju (vrednost je prikazana v milijon EUR brez DDV, količine pa v kubičnih metrih) (Vir: Statistični urad RS (SURS))
 Slika 2: Vrednost in količine odkupa hlodov za žago in furnir bukve ter hrasta iz zasebnih gozdov v zadnjem desetletnem obdobju (vrednost je prikazana v milijon EUR brez DDV, količine pa v kubičnih metrih) Vir: Statistični urad RS (SURS)
 Slika 3: Vrednost in količine odkupa lesa za celulozo in plošče iglavcev in listavcev iz zasebnih gozdov v zadnjem desetletnem obdobju (vrednost je prikazana v milijon EUR brez DDV, količine pa v kubičnih metrih) (Vir: Statistični urad RS (SURS))
 Slika 4: Mesečne količine odkupa hlodov iglavcev iz zasebnih gozdov v letih 2022, 2021, 2020 in 2019 (Vir: Statistični urad RS (SURS); obdelave: Gozdarski inštitut Slovenije (GIS))
 Slika 5: Odkupne količine in povprečne cene posameznih skupin gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov v zadnjem desetletnem obdobju (količine odkupa so prikazane v stolpcih, odkupne cene pa z linijami). (Vir: Statistični urad RS (SURS); preračuni: Gozdarski inštitut Slovenije (GIS))
 Slika 6: Minimalna, maksimalna in srednja vrednost (mediana) odkupnih cen gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov v obdobju 2017–2023. Podatki so prikazani v EUR/m3 brez DDV na kamionski cesti, po drevesnih vrstah za vsak kakovostni razred posebej. S klikom v legendi najprej izberemo drevesno vrsto in nato željeni kakovostni razred (na ordinatni osi so z rimskimi številkami označena četrtletja znotraj leta). (Vir: Gozdarski inštitut Slovenije (GIS) - http://wcm.gozdis.si/cene-okroglega-lesa)

Cilji

  • Razvit trg gozdnih lesnih sortimentov v Republiki Sloveniji.
  • Izboljšati organiziranost lastnikov gozdov. Pospeševati kapitalsko povezovanje lastnikov gozdov za pridobivanje in predelavo lesa.
  • Izboljšati trženje gozdnih lesnih proizvodov.

Komentar

Slovenski trg GLS postaja vedno bolj odvisen od razmer v sosednjih državah in na širšem evropskem in svetovnem trgu. Današnje razmere so v primerjavi s preteklostjo veliko bolj dinamične; globalna ekonomija, vplivi podnebnih sprememb, pojav novih globalnih kupcev in logistike, ki omogoča transport GLS tudi na velike razdalje, splošna usmeritev v »zeleno« ter večanje porabe lesa v gradbeništvu in energetiki so tisti dejavniki, ki drastično povečujejo nepredvidljivost trga in gibanja cen GLS (Ščap in Zafran, 2022).

Količine, vrednosti in cene odkupa GLS iz zasebnih gozdov na mesečni ravni spremlja SURS, ki pa zaradi načina zbiranja zajame le med 40 in 50 % količin okroglega lesa pridobljenega iz zasebnih gozdov, ki v enem letu vstopi na trg. Zato je pri interpretaciji predvsem absolutnih podatkov potrebna previdnost. V letu 2022 so bile količine odkupa hlodovine iglavcev iz zasebnih gozdov podobne letu 2020 in za 4 % nižje od leta 2021. Vrednost odkupa te skupine GLS pa je v letu 2022 znašala 42,44 milijona EUR, kar predstavlja 63 % skupne vrednosti odkupa v tem letu. Hlodovina bukve je po podatkih SURS–a v letu 2022 predstavljala 6 % količin in prav tako vrednosti skupnega evidentiranega odkupa. Odkup hrasta od leta 2020 naprej narašča, tako količine, še posebej izrazito pa vrednosti. Kljub temu, da je bil delež količin hlodovine hrasta v skupnem odkupu v letu 2022 4 %, pa je vrednost odkupa v tem letu predstavljala 10 % skupne vrednosti odkupa GLS. Trend količin odkupa lesa za celulozo in plošče iglavcev je od leta 2018 naprej v upadanju, do leta 2021 je enako veljalo tudi za vrednosti odkupa. V letu 2022 pa se je vrednost odkupa lesa za celulozo in plošče iglavcev zvišala in sicer za 25 % v primerjavi z letom 2021. Odkup lesa za celulozo in plošče listavcev med leti niha, v letu 2022 je bil po podatkih SURS–a nižji od odkupa v letih 2020 in 2021. V letu 2022 se je znižala tudi vrednost odkupa lesa za celulozo in plošče listavcev v primerjavi z letom 2021 (-13 %).

Mesečna dinamika odkupa se razlikuje med posameznimi skupinami GLS, za leto 2022 prikazujemo značilnosti odkupa hlodovine iglavcev (v kazalniku za leto 2021 je predstavljena mesečna dinamika odkupa lesa za celulozo in plošče iglavcev). V letu 2022 je bil najnižji odkup hlodovine iglavcev v decembru in januarju, ko je predstavljal 10 % skupnega odkupa v tem letu. Najvišji odkup pa je bil zabeležen v mesecih marec, avgust in september, ko je skupno predstavljal tretjino celotnega odkupa v letu 2022. V primerjavi z letom 2021 je bila mesečna dinamika odkupa hlodovine iglavcev v 2022 precej podobna, nasprotno pa se dokaj razlikuje glede na leta prej (npr. 2019 in 2020).

V letu 2022 je v strukturi odkupa GLS iz zasebnih gozdov s 55 % prevladoval odkup hlodovine iglavcev, s 14 % sledi odkup lesa za celulozo in plošče iglavcev, 11 % skupnega odkupa je predstavljal odkup lesa za celulozo in plošče listavcev, 6 % je bilo lani odkupa hlodov bukve ter enak delež lesa za kurjavo listavcev. Po podatkih SURS–a je bila povprečna letna odkupna cena hlodovine iglavcev v letu 2022 rekordna in je znašala 95,72 EUR/m3 brez DDV. Ta cena je za 15 % višja v primerjavi z letom 2021 in za 60 % (oz. 36 EUR/m3 brez DDV) višja od povprečne cene v obdobju 2016–2020. Rekordne povprečne letne cene so bile zabeležene tudi pri ostalih skupinah GLS, izjema je le les za kurjavo iglavcev. Trend naraščanja cen hlodovine listavcev se nadaljuje tudi v letu 2022, najbolj izrazit dvig je opaziti pri hlodovini hrasta, katerega cena narašča že od leta 2012 naprej. V letu 2022 je povprečna odkupna cena hlodovine hrasta znašala 242,79 EUR/m3 brez DDV, kar je 35 % (oz. 63 EUR/m3 brez DDV) več kot leta 2021. Cene lesa za celulozo in plošče med leti nihajo, pri iglavcih se je cena v obdobju 2018–2021 gibala okrog 30 EUR/m3 brez DDV, v letu 2022 pa je se je zvišala na 40,63 EUR/m3 brez DDV. Pri listavcih je bila povprečna cena v letih 2020 in 2021 okrog 43 EUR/m3 brez DDV, v letu 2022 pa je znašala 55,59 EUR/m3 brez DDV (+27 % v primerjavi z letom 2021). Povprečna letna cena lesa za kurjavo iglavcev se je v letu 2022 znižala za 19 % v primerjavi z letom 2021, pri listavcih pa se je zvišala za 33 % in je znašala 60,79 EUR/m3 brez DDV.

Tudi GIS, ki štirikrat letno spremlja odkupne cene GLS na kamionski cesti iz zasebnih gozdov, je v letu 2022 zabeležil visoke cene GLS tako pri hlodovini kot pri lesu slabše kakovosti. Cene hlodovine iglavcev so bile najvišje zabeležene spomladi, v maju so srednje vrednosti (mediane) za kakovostne razrede od D2 do A znašale od 80 do 151 EUR/m3 brez DDV. Prav tako maja je srednja vrednost vseh zbranih cen hlodov smreke znašala 120 EUR/m3 brez DDV, kar je 33 % več kot maja 2021, ko je le ta znašala 90 EUR/m3 brez DDV. V povprečju so se cene pri hlodih smreke v letu 2022 najbolj zvišale za kakovostna razreda D1 in D2 in sicer v obeh primerih za 21 % v primerjavi z letom 2021. So se pa cene hlodov smreke v drugi polovici leta 2022 znižale in so bile v novembru pri večini sortimentov nižje kot v novembru 2021. Cene hlodovine bukve in hrasta so bile v letu 2022 najvišje zabeležene pozno jeseni, v novembru so se cene v primeru bukve gibale med 80 EUR/m3 brez DDV (za kakovostni razred D) in 120 EUR/m3 brez DDV (za kakovostni razred A1), v primeru hrasta pa med 100 EUR/m3 brez DDV (kakovostni razred D) in 500 EUR/m3 brez DDV (kakovostni razred F1). Predvsem zaradi energetske krize so bile v novembru, ko je GIS opravil raziskavo, zabeležene tudi rekordne cene industrijskega lesa slabše kakovosti in lesa za kurjavo. Cene lesa za celulozo in plošče so se za iglavce gibale med 45 in 50 EUR/m3 brez DDV, za bukev in ostale trde listavce pa med 70 in 83 EUR/m3 brez DDV. Cene lesa za kurjavo so bile v novembru 2022 za polovico višje kot februarja 2022 in je za bukev mediana znašala 83 EUR/m3 brez DDV, za ostale trde listavce pa 73 EUR/m3 brez DDV.  Odkupne cene GLS, ki jih spremlja GIS so ažurno objavljene na prosto dostopnem spletnem portalu WoodChainManager (WCM): https://wcm.gozdis.si/sl/podatki/cene/podatki/2021100414342192/cene-gozdnih-lesnih-sortimentov/.

Stanje

Iz podatkov statistične raziskave SURS–a o količini odkupa GLS iz zasebnih gozdov je predvsem zaradi delnega zajema obsega celotnih odkupnih količin težko oceniti stanje kazalnika. Kljub temu pa so podatki koristni pri spremljanju gibanja trendov odkupa GLS iz zasebnih gozdov. Zato si pri oceni stanja kazalnika pomagamo tudi s podatki o strukturi proizvodnje GLS v zasebnih gozdovih in sicer s količinami, ki so se v letu 2022 pojavile na trgu. Obseg odkupa GLS iz zasebnih gozdov je povečan le v letih obsežnih sanitarnih sečenj. Količine odkupa se od 2016 naprej znižujejo, vendar ostajajo višje od količin odkupa GLS v obdobju 2006–2013. V letu 2022 se je na trgu pojavilo 63 % pridobljenih GLS iz zasebnih gozdov, ostalo se je porabilo za domače potrebe. Slovenski trg GLS in gibanje cen le teh postajajo vedno bolj odvisni od razmer v sosednjih državah in na širšem evropskem in svetovnem trgu. Cene GLS so bile v letu 2022 rekordne, kljub temu pa aktivnost zasebnih lastnikov gozdov pri izvajanju sečnje ni bila izrazito povečana. Zaradi visokih cen GLS je bila lesnopredelovalna industrija primorana aktivno iskati in si zagotavljati količine lesa po njim sprejemljivi in ekonomsko upravičeni ceni. Zaradi trenutnega ohlajanja gospodarstva v tujini, je tudi pri nas pričakovati padec cen okroglega lesa.

Metodologija

1.1.1      Cilj so povzeti po: 

Resolucija o Nacionalnem gozdnem programu. 2007. Ur. l. RS, št. 111/2007

1.1.2      Druge zakonodajne podlage:

Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93
Pravila družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., o načinu in merilih za prodajo gozdnih lesnih sortimentov (datum sprejetja 20.8.2020, začetek uporabe 1.1.2021)

1.1.3      Izvor baze podatkov:

Podatki so zbrani iz virov: SURS, GIS.

1.1.4      Skrbnik podatkov:

Statistični urad RS (SURS)
Gozdarski inštitut Slovenije (GIS)

1.1.5      Datum zadnjega zajema podatkov 

25.7.2023

1.1.6      Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalnik 

Podatki so posodobljeni vsako leto, ko so na voljo končni podatki o odkupu lesa iz zasebnih gozdov.

1.1.7      Metodologija obdelave podatkov

Pregled nad vrednostmi, količinami in povprečnimi cenami odkupljenih GLS iz zasebnih gozdov na kamionski cesti mesečno vodi in izvaja SURS. V raziskovanje so vključena vsa pomembnejša podjetja, ki odkupujejo les od zasebnih lastnikov gozdov. Izbrana so reprezentativna podjetja, oz. podjetja, ki opravljajo odkup lesa neposredno od lastnikov gozdov. V raziskovanje je vključenih približno 50 poročevalskih enot. Po podatkih, ki jih zbira SURS, so poročevalske enote v zadnjih petih letih v posameznem letu odkupile povprečnih 972.000 kubičnih metrov (m3) lesa. Podatki o povprečnih cenah so koristen pripomoček pri spremljanju trendov gibanja odkupnih cen in orientacijskih cen za skupine sortimentov (hlodovina, les slabše kakovosti, les za kurjavo) iz zasebnih gozdov, vendar metodologija zbiranja cen ni tako celovita predvsem zaradi premajhne razdrobljenosti posameznih skupin GLS.

Bolj celovit sistem spremljanja odkupnih cen GLS iz zasebnih gozdov je v letu 2017 razvil GIS, metodologija razvrščanja in poimenovanja GLS je povzeta delno po Pravilniku o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov iz gozdov v lasti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 30/17, Priloga 6) in delno po nekdanjih jugoslovanskih JUS standardih, kajti v Sloveniji nimamo enotnega sistema razvrščanja in poimenovanja GLS, uporaba obstoječih standardov ni obvezna. Posamezni GLS iglavcev in listavcev so tako razvrščeni po kakovostnih razredih. Glede na to, da poročevalske enote podatke o odkupljenih količinah posredujejo v velikostnih razredih, ni natančnih podatkov o količinah letnega odkupa teh podjetij, ocena pa je, da podjetja, ki posredujejo podatke, v Sloveniji odkupijo približno 600.000 m3 lesa na leto (Stare in Ščap, 2019). V letih 2017 in 2018 so se odkupne cene za 38 različnih GLS zbirale dvakrat letno, v letu 2019 se je zaradi zanimanja različnih deležnikov v gozdno-lesni verigi zbiranje cen povečalo na trikrat v letu, v letu 2020 se je zbiranje cen izvajalo mesečno, predvsem z namenom spremljanja trga okroglega lesa v času epidemije COVID-19. V letu 2021 in naprej pa se odkupne cene GLS iz zasebnih gozdov zbirajo vsako četrtletje.

1.1.8      Informacije o kakovosti:

  • Prednosti in slabosti kazalnika:

Kazalnik  se na enak način v primeru vira SURS zbira že 17 let, v primeru GIS pa 7 let. Podatki o količinah odkupa okroglega lesa iz zasebnih gozdov zaradi nepopolnega zajema podjetij, ki se to dejavnostjo ukvarjajo, niso celoviti – zajamejo namreč okrog polovico količin okroglega lesa, ki v enem letu vstopi na trg. Enako podatki niso celoviti pri spremljanju vrednosti odkupljenega lesa. Podatki o povprečnih odkupnih cenah okroglega lesa iz zasebnih gozdov so koristen pripomoček pri spremljanju trendov gibanja odkupnih cen GLS.

  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
    • Zanesljivost kazalnika (arhivski podatki): Podatki so za spremljanje trendov gibanja odkupnih cen GLS zanesljivi, njihova zanesljivost pa bi se povečala ob povečanju števila poročevalskih enot, tako v primeru SURS-a kot GIS-a. Odkupne cene posameznih GLS, ki jih spremlja GIS bi bile še bolj natančne, v primeru, da bi bile tehtane z odkupnimi količinami.
    • Negotovost kazalnika (scenariji/projekcije): Projekcije v kazalnik  niso vključene.
  • Skupna ocena ((1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)): 2
    • Relevantnost (1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno): 3
    • Točnost (1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo, 2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni, 3 = interni podatki): 1
    • Časovna primerljivost (1 = vsaj 10-leten niz podatkov, 2 = vsaj 5-leten niz podatkov, 3 = manj kot 5-leten niz podatkov): 1
    • Prostorska primerljivost (1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne, 2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni, 3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni): ni prostorskih podatkov

1.1.8      Druge opombe:

1.1.9      Literatura oz. Reference

Stare, Darja, Ščap, Špela. 2019. Odkupne cene gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov v Sloveniji = Purchase prices of the forest wood assortments from private forests in Slovenia. Gozdarski vestnik, letn. 77, št. 4, str. 170–178.

Statistični urad RS (SURS). 2023. Metodološko pojasnilo Odkup lesa. Vir dostopen na:
https://www.stat.si/StatWeb/File/DocSysFile/8205/16-052-MP.pdf

ŠČAP, Špela. 2022. Odkup lesa iz zasebnih gozdov. V: TRIPLAT, Matevž (ur.). Kazalniki gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, Založba Silva Slovenica, str. 66-74. DOI: 10.20315/SFS.183.

ŠČAP, Špela, ZAFRAN, Janez. 2022. Metodologije spremljanja cen gozdnih lesnih sortimentov v izbranih državah. Acta Silvae et Ligni, 128, str. 19-31. DOI: 10.20315/ASetL.128.3.

ŠČAP, Špela, FLAJŠMAN, Katarina. 2023. Pregled nad cenami gozdnih lesnih sortimentov v letu 2022. InfoGozd : skrbno z gozdom, let. 4, št. 1, str. 19-27. DOI: 10.20315/IG.2023.0004