Odkup lesa iz zasebnih gozdov

Kazalnik  prikazuje količine, cene ter vrednosti odkupa gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov na kamionski cesti. Podatki so prikazani za obdobje 2011–2020. 

Gozdni lesni sortimenti so posekan les gozdnih drevesnih vrst, in sicer s skorjo ali brez nje, in obsegajo: les v okrogli obliki, razcepljen ali v drugi obliki (veje, korenine, panji in tvorbe), ter lesne sekance iz lesa, pridobljenega neposredno v gozdu. 

Gozdni lesni sortimenti se delijo glede na namen rabe. V nadaljevanju navajamo osnovno delitev z definicijami, ki so povzete po metodološkem pojasnilu Odkup lesa, katerega avtor je Statistični urad RS (SURS). 

Hlodi se uporabljajo pri proizvodnji žaganega lesa (vključno z železniškimi pragovi) in pri proizvodnji furnirja.

Les za celulozo in plošče je ves les (razen hlodov), ki se uporabi za proizvodnjo celuloze, ivernih plošč in vlaknenih plošč.

Drugi okrogli industrijski (tehnični) les zajema okrogli les, ki bo uporabljen za drogove, pilote, stebre, ograje, jamske opornike (jamski les), za pridobivanje tanina, destilacijo in vžigalice.

Les za kurjavo je neobdelan les (iz debla in vej), ki se uporabi kot gorivo npr. za kuhanje, ogrevanje in proizvodnjo energije.

Vrednost odkupljenega lesa je obračunana vrednost prevzetega lesa po odkupni ceni na kamionski cesti. Stroški organizacije v zvezi s prevzemom, prevozom do skladišča, hrambo ali uskladiščenjem ne spadajo v vrednost odkupljenega blaga. Vrednost blaga ne vključuje DDV.

Povprečna cena odkupljenega lesa je izračunana na podlagi podatkov o vrednosti in količini odkupljenega lesa (povprečna vrednost na enoto).

• Razvit trg gozdnih lesnih sortimentov v Republiki Sloveniji.
• Izboljšati organiziranost lastnikov gozdov. Pospeševati kapitalsko povezovanje lastnikov gozdov za pridobivanje in predelavo lesa.
• Izboljšati trženje gozdnih lesnih proizvodov.

Količine odkupa gozdnih lesnih sortimentov (GLS) iz zasebnih gozdov med leti nihajo in so odvisne predvsem od obsega poseka v gozdovih v zasebni lasti. Vrednost odkupljenega lesa pomeni obračunano vrednost prevzetega lesa po odkupni ceni in je odvisna predvsem od količin odkupa ter aktualnih razmer na trgu okroglega lesa (tj. od ponudbe in povpraševanja). Letna in mesečna dinamika odkupa GLS iz zasebnih gozdov se med skupinami razlikuje; pri hlodovini iglavcev je bil po podatkih SURS v obdobju 2011–2020 največji odkup leta 2016 ko je bil povečan posek predvsem iglavcev zaradi naravnih ujm v gozdovih. Pri hlodovini bukve je bil v zadnjih desetih letih največji odkup v letu 2017 in lani. V obdobju 2011–2016 je bil odkup hlodovine bukve izredno nizek in je v povprečju znašal slabih 27.000 m3 na leto, pri čemer je potrebo upoštevati, da SURS podatki ne zajamejo vseh količin odkupa okroglega lesa. Po podatkih SURS odkup hlodovine hrasta predstavlja majhen delež (v povprečju 2 %) v skupnem odkupu GLS. Odkup teh sortimentov iz zasebnih gozdov je v zadnjih petih letih višji kot leta prej. Podoben trend kot količine odkupa ima tudi vrednost odkupljene hlodovine iz zasebnih gozdov. Največjo vrednost odkupljenih GLS iz zasebnih gozdov predstavlja hlodovina iglavcev, ki pa se od leta 2016 naprej zmanjšuje (npr. v letu 2020 se je vrednost znižala za 50 % v primerjavi z najvišjo vrednostjo v letu 2016). Vrednost hlodovine bukve od leta 2012 naprej narašča, z izjemo leta 2018; v letu 2020 je po podatkih SURS dosegla 3,8 mio EUR, kar je največ od leta 2009 naprej. Tudi vrednost odkupljene količine hlodov hrasta iz zasebnih gozdov narašča in sicer je v letu 2019 znašala rekordnih 4,3 mio EUR, kar je 155 % več kot v povprečju desetih let pred tem letom. Lani je vrednost nekoliko padla, ampak še vedno ostaja druga najvišja odkar SURS spremlja odkup lesa. Trend gibanja količin odkupa celuloznega lesa iglavcev sovpada z naravnimi ujmami v gozdovih, ko je bilo v letih 2014–2016 posekanega veliko industrijskega lesa iglavcev slabše kakovosti. Odkup lesa za plošče listavcev je v strukturi odkupa iz zasebnih gozdov v obdobju 2011–2019 predstavljal povprečno 7 % od skupnega odkupa okroglega lesa, v lanskem letu pa se je delež povečal na 12 %. Vrednost odkupljenega celuloznega lesa iglavcev niha, v zadnjih treh letih pa vrednost teh sortimentov pada. Obratno je s skupino les za celulozo in plošče listavcev, ko vrednost odkupljenih teh sortimentov znatno narašča. Pri interpretaciji podatkov o količinah in vrednostih gozdnih lesnih sortimentov je potrebna previdnost, saj ocenjujemo, da ta raziskava, ki jo opravlja SURS, zajame okrog 50 % količin okroglega lesa na trgu (Poročilo o trajnostnem..., 2019).

Mesečna dinamika odkupa okroglega industrijskega lesa v letu 2020 kaže pri količinah na največji odklon trendov pri hlodovini iglavcev v primerjavi s preteklimi leti, zato predstavljamo podatke le za to kategorijo. V letu 2020 je bil odkup hlodovine iglavcev izredno nizek v mesecu aprilu, in sicer je bil za 35 % nižji v primerjavi z letom 2019 ter kar za 48 % nižji v primerjavi s povprečnim odkupom aprila v obdobju 2017–2019. Glavni razlog za tako nizke količine odkupa je epidemija COVID-19, ko se je trgovanje z GLS skoraj povsem ustavilo. Nizek odkup hlodovine iglavcev se je lani nadaljeval tudi v pozno pomladanskih in poletnih mesecih; v mesecih junij–avgust je bilo v povprečju za 51 % manj odkupa kot v letu 2019 in za 52 % manj odkupa kot v obdobju 2017–2019. Glavna razloga za to sta nizek obseg sanitarnih sečenj predvsem zaradi podlubnikov ter nizke cene tega lesa na trgu. V novembru 2020 se je odkup hlodovine iglavcev povečal, kar sovpada tudi z dvigom cen tega lesa v tem času (Ščap, 2021).

Kljub temu, da se odkup hlodovine iglavcev v zadnjih letih zmanjšuje, ta še vedno predstavlja več kot polovico celotnega odkupa GLS iz zasebnih gozdov. Glede na delež v skupnem odkupu sledi skupina les za celulozo in plošče iglavcev (s povprečno 15 % v zadnjih petih letih). V odkupu GLS iz zasebnih gozdov se po podatkih SURS povečuje odkup industrijskega lesa listavcev – hlodovine ter lesa za celulozo in plošče in je na podobni ravni kot pred pojavom žledoloma leta 2014.

Povprečne letne odkupne cene hlodovine iglavcev so se v zadnjem desetletju gibale med 57,41 EUR/m3 brez DDV (leto 2020) in 73,25 EUR/m3 brez DDV (leto 2013). Cene hlodovine iglavcev so v zadnjih dveh letih najnižje vse od leta 2010 naprej. Drugače je s hlodovino listavcev, ki v zadnjih letih narašča, najbolj izrazit dvig je opaziti pri hlodovini hrasta, katerega cena narašča že od leta 2012 naprej. V letu 2012 je odkupna cena iz zasebnih gozdov hrastovih hlodov znašala 87,50 EUR/m3 brez DDV, lani pa kar 157,50 EUR/m3 brez DDV. Glavni razlog za to je povečano povpraševanje po tem lesu, predvsem po hlodovini izredne kakovosti (Ščap, 2021). Cene lesa za celulozo in plošče med leti nihajo, pri iglavcih v zadnjih treh letih cena ostaja podobna (okrog 30 EUR/m3 brez DDV), pri listavcih pa je povprečna letna cena dosegla vrh v letu 2018 (47,98 EUR/m3 brez DDV), lani pa se je znižala na 43,47 EUR/m3 brez DDV. Povprečne letne cene lesa za kurjavo (iglavcev in listavcev) so bile v zadnjem desetletju najvišje v obdobju 2018–2020, ko so se gibale med 41,51 EUR/m3 brez DDV in 45,66 EUR/m3 brez DDV.

Odkupne cene GLS na kamionski cesti iz zasebnih gozdov GIS spremlja za skupno 38 sortimentov razvrščenih v kakovostne razrede. Od septembra 2020 pa do maja 2021 so se cene zvišale ali pa v nekaterih primerih ostale enake pri vseh 38 spremljanih GLS. Pri hlodovini iglavcev so se cene najbolj zvišale pri hlodih smreke kakovostnega razreda D2 (+50 %) in hlodih smreke in jelke kakovostnega razreda C (v povprečju +48 %). Pri hlodovini listavcev se je v enakem obdobju cena najbolj zvišala pri hlodih hrasta kakovostnega razreda C (+56 %), pri lesu slabše kakovosti pa se je cena posameznih GLS v obdobju september 2020–maj 2021 zvišala za od 4–10 %, v nekaterih primerih pa cena ostaja enaka. Odkupne cene GLS, ki jih spremlja GIS so ažurno objavljene na prosto dostopnem spletnem portalu: https://wcm.gozdis.si/sl/podatki/cene/2021061011475289/cene-gozdnih-lesnih-sortimentov/.

1.1.1      Cilj so povzeti po: 

Resolucija o Nacionalnem gozdnem programu. 2007. Ur. l. RS, št. 111/2007

1.1.2      Druge zakonodajne podlage:

Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93
Pravila družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., o načinu in merilih za prodajo gozdnih lesnih sortimentov (datum sprejetja 20.8.2020, začetek uporabe 1.1.2021)

1.1.3      Izvor baze podatkov:

Podatki so zbrani iz virov: SURS, GIS.

1.1.4      Skrbnik podatkov:

Statistični urad RS (SURS)
Gozdarski inštitut Slovenije (GIS)

1.1.5      Datum zadnjega zajema podatkov 

10.6.2021

1.1.6      Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalnik 

Podatki so posodobljeni vsako leto, ko so na voljo končni podatki o odkupu lesa iz zasebnih gozdov.

1.1.7      Metodologija obdelave podatkov

Pregled nad vrednostmi, količinami in povprečnimi cenami odkupljenih GLS iz zasebnih gozdov na kamionski cesti mesečno vodi in izvaja SURS. V raziskovanje so vključena vsa pomembnejša podjetja, ki odkupujejo les od zasebnih lastnikov gozdov. Izbrana so reprezentativna podjetja, oz. podjetja, ki opravljajo odkup lesa neposredno od lastnikov gozdov. V raziskovanje je vključenih približno 50 poročevalskih enot. Po podatkih, ki jih zbira SURS, so poročevalske enote v zadnjih petih letih v posameznem letu odkupile povprečnih 1,06 milijonov kubičnih metrov (m³) lesa. Podatki o povprečnih cenah so koristen pripomoček pri spremljanju trendov gibanja odkupnih cen in orientacijskih cen za skupine sortimentov (hlodovina, les slabše kakovosti, les za kurjavo) iz zasebnih gozdov, vendar metodologija zbiranja cen ni tako celovita predvsem zaradi premajhne razdrobljenosti posameznih skupin GLS.

Bolj celovit sistem spremljanja odkupnih cen GLS iz zasebnih gozdov je v letu 2017 razvil GIS, metodologija razvrščanja in poimenovanja GLS je povzeta delno po Pravilniku o merjenju in razvščanju gozdnih lesnih sortimentov iz gozdov v lasti Republike Slovenije (Ur. I. RS, št. 30/17, Priloga 6) in delno po nekdanjih jugoslovanskih JUS standardih, kajti v Sloveniji nimamo enotnega sistema razvrščanja in poimenovanja GLS, uporaba obstoječih standardov ni obvezna. Posamezni GLS iglavcev in listavcev so tako razvrščeni po kakovostnih razredih. Glede na to, da poročevalske enote podatke o odkupljenih količinah posredujejo v velikostnih razredih, ni natančnih podatkov o količinah letnega odkupa teh podjetij, ocena pa je, da podjetja, ki posredujejo podatke, v Sloveniji odkupijo približno 600.000 m³ lesa na leto (Stare in Ščap, 2019). V letih 2017 in 2018 so se odkupne cene za 38 različnih GLS zbirale dvakrat letno, v letu 2019 se je zaradi zanimanja različnih deležnikov v gozdno-lesni verigi zbiranje cen povečalo na trikrat v letu, v letu 2020 se je zbiranje cen izvajalo mesečno, predvsem z namenom spremljanja trga okroglega lesa v času epidemije COVID-19. V letu 2021 in naprej pa se bodo odkupne cene GLS iz zasebnih gozdov zbirale vsako četrtletje.

1.1.8      Informacije o kakovosti:

• Prednosti in slabosti kazalnika:

Kazalnik  se na enak način v primeru vira SURS zbira že 15 let, v primeru GIS pa 5 let. Podatki o količinah odkupa okroglega lesa iz zasebnih gozdov zaradi nepopolnega zajema podjetij, ki se to dejavnostjo ukvarjajo, niso celoviti – zajamejo namreč okrog polovico količin okroglega lesa, ki v enem letu vstopi na trg. Enako podatki niso celoviti pri spremljanju vrednosti odkupljenega lesa. Podatki o povprečnih odkupnih cenah okroglega lesa iz zasebnih gozdov so koristen pripomoček pri spremljanju trendov gibanja odkupnih cen GLS.

• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
  • Zanesljivost kazalnika (arhivski podatki): Podatki so za spremljanje trendov gibanja odkupnih cen GLS zanesljivi, njihova zanesljivost pa bi se povečala ob povečanju števila poročevalskih enot, tako v primeru SURS-a kot GIS-a. Odkupne cene posameznih GLS, ki jih spremlja GIS bi bile še bolj natančne, v primeru, da bi bile tehtane z odkupnimi količinami.
  • Negotovost kazalnika (scenariji/projekcije): Projekcije v kazalnik  niso vključene.
• Skupna ocena ((1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)): 2
  • Relevantnost (1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno): 3
  • Točnost (1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo, 2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni, 3 = interni podatki): 1
  • Časovna primerljivost (1 = vsaj 10-leten niz podatkov, 2 = vsaj 5-leten niz podatkov, 3 = manj kot 5-leten niz podatkov): 1
  • Prostorska primerljivost (1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne, 2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni, 3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni): ni prostorskih podatkov

1.1.8      Druge opombe:

1.1.9      Literatura oz. Reference

Stare, Darja, Ščap, Špela. 2019. Odkupne cene gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov v Sloveniji = Purchase prices of the forest wood assortments from private forests in Slovenia. Gozdarski vestnik, letn. 77, št. 4, str. 170–178.
Statistični urad RS (SURS). 2021. Metodološko pojasnilo Odkup lesa. Vir dostopen na:https://www.stat.si/StatWeb/File/DocSysFile/8205/16-052-MP.pdf
ŠČAP, Špela. 2021. Odkupne količine in cene gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov v 2020 nižje kot v 2019. Spletni portal WoodChainManager. http://wcm.gozdis.si/slo/odkupne-kolicine-in-cene-gozdnih-lesnih-sortimentov-iz-zasebnih-gozdov-v-2020-nizje-kot-v-2019