Odkup lesa iz zasebnih gozdov

Kazalnik  prikazuje količine, cene ter vrednosti odkupa gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov na kamionski cesti. Podatki so prikazani za obdobje 2012–2021. 

Gozdni lesni sortimenti so posekan les gozdnih drevesnih vrst, in sicer s skorjo ali brez nje, in obsegajo: les v okrogli obliki, razcepljen ali v drugi obliki (veje, korenine, panji in tvorbe), ter lesne sekance iz lesa, pridobljenega neposredno v gozdu. 

Gozdni lesni sortimenti se delijo glede na namen rabe. V nadaljevanju navajamo osnovno delitev z definicijami, ki so povzete po metodološkem pojasnilu Odkup lesa, katerega avtor je Statistični urad RS (SURS). 

Hlodi se uporabljajo pri proizvodnji žaganega lesa (vključno z železniškimi pragovi) in pri proizvodnji furnirja.

Les za celulozo in plošče je ves les (razen hlodov), ki se uporabi za proizvodnjo celuloze, ivernih plošč in vlaknenih plošč.

Drugi okrogli industrijski (tehnični) les zajema okrogli les, ki bo uporabljen za drogove, pilote, stebre, ograje, jamske opornike (jamski les), za pridobivanje tanina, destilacijo in vžigalice.

Les za kurjavo je neobdelan les (iz debla in vej), ki se uporabi kot gorivo npr. za kuhanje, ogrevanje in proizvodnjo energije.

Vrednost odkupljenega lesa je obračunana vrednost prevzetega lesa po odkupni ceni na kamionski cesti. Stroški organizacije v zvezi s prevzemom, prevozom do skladišča, hrambo ali uskladiščenjem ne spadajo v vrednost odkupljenega blaga. Vrednost blaga ne vključuje DDV.

Povprečna cena odkupljenega lesa je izračunana na podlagi podatkov o vrednosti in količini odkupljenega lesa (povprečna vrednost na enoto).

• Razvit trg gozdnih lesnih sortimentov v Republiki Sloveniji.
• Izboljšati organiziranost lastnikov gozdov. Pospeševati kapitalsko povezovanje lastnikov gozdov za pridobivanje in predelavo lesa.
• Izboljšati trženje gozdnih lesnih proizvodov.

Količine odkupa gozdnih lesnih sortimentov (GLS) iz zasebnih gozdov med leti nihajo in so odvisne predvsem od obsega poseka v gozdovih v zasebni lasti. Vrednost odkupljenega lesa pomeni obračunano vrednost prevzetega lesa po odkupni ceni in je odvisna predvsem od količin odkupa ter aktualnih razmer na trgu okroglega lesa (tj. od ponudbe in povpraševanja). Letna in mesečna dinamika odkupa GLS iz zasebnih gozdov se med skupinami razlikuje; pri hlodovini iglavcev je bil po podatkih SURS v obdobju 2012–2021 največji odkup leta 2016 ko je bil povečan posek predvsem iglavcev zaradi naravnih ujm v gozdovih. Pri hlodovini bukve je bil v zadnjih desetih letih največji odkup v letu 2017 in 2020 (čez 50.000 m³). V obdobju 2012–2016 je bil odkup hlodovine bukve izredno nizek in je v povprečju znašal slabih 26.000 m³ na leto, pri čemer je potrebo upoštevati, da SURS podatki ne zajamejo vseh količin odkupa okroglega lesa iz zasebnih gozdov. Po podatkih SURS odkup hlodovine hrasta količinsko predstavlja majhen delež (v povprečju 2 %) v skupnem odkupu GLS. Odkup teh sortimentov iz zasebnih gozdov je v zadnjih petih letih višji kot leta prej. Podobne značilnosti kot količine odkupa ima tudi vrednost odkupljene hlodovine iz zasebnih gozdov. Največjo vrednost odkupljenih GLS iz zasebnih gozdov predstavlja hlodovina iglavcev, ki se po trendu padanja od leta 2016 naprej, v letu 2021 zopet povečala in je predstavljala 79 % skupne vrednosti odkupljenega lesa. Vrednost hlodovine bukve je od leta 2012 do 2020 naraščala, z izjemo leta 2018; v letu 2020 je po podatkih SURS dosegla 3,8 mio €, kar je največ od leta 2009 naprej. V letu 2021 se je vrednost odkupa hlodovine bukve zmanjšala na 3,3 mio €. Tudi vrednost odkupljene količine hlodov hrasta iz zasebnih gozdov narašča in sicer je v letu 2021 znašala rekordnih 4,5 mio €, kar je 100 % več kot v povprečju desetih let pred tem letom. Trend gibanja količin odkupa celuloznega lesa iglavcev sovpada z naravnimi ujmami v gozdovih, ko je bilo v letih 2014–2016 posekanega veliko industrijskega lesa iglavcev slabše kakovosti. Odkup lesa za plošče listavcev je v strukturi količin odkupa iz zasebnih gozdov v obdobju 2011–2019 predstavljal povprečno 7 % od skupnega odkupa okroglega lesa, v letu 2020 se je delež povečal na 12 %, v letu 2021 pa na 15 %. Pri celuloznem lesu iglavcev pa je v letu 2021 delež odkupa v skupnem odkupu znašal 14 %, kar je 3 % manj kot v povprečju petih let pred tem. Vrednost odkupljenega celuloznega lesa iglavcev niha, v zadnjih treh letih pa vrednost teh sortimentov pada. Lani je bila vrednost tega lesa 3,7 mio €, kar je najmanj od pojava žledoloma (2014) naprej. Obratno je s skupino les za celulozo in plošče listavcev, ko vrednost odkupljenih teh sortimentov znatno narašča. Pri interpretaciji podatkov o količinah in vrednostih gozdnih lesnih sortimentov je potrebna previdnost, saj ocenjujemo, da ta raziskava, ki jo opravlja SURS, zajame okrog 50 % količin okroglega lesa na trgu (Poročilo o trajnostnem..., 2019, neobjavljeno).

V lanskem letu je bilo na slovenskem trgu občutno pomanjkanje industrijskega lesa slabše kakovosti iglavcev in ker ta skupina predstavlja v skupnem odkupu okroglega lesa iz zasebnih gozdov pomemben delež, tokrat predstavljamo mesečno dinamiko odkupa za ta les (mesečna dinamika odkupa za hlodovino iglavcev je predstavljena v kazalniku za leto 2020). V letu 2021 je bil odkup celuloznega lesa iglavcev izredno nizek v zimskih mesecih, saj je v januarju, februarju, novembru in decembru predstavljal le 23 % celotnega odkupa v tem letu, kar je 43 % manj od leta 2020 in 40 % manj od leta 2019. Kot že prej omenjeno, je bilo v zadnjem desetletju zaradi pogostih obsežnih sanacij poškodovanih gozdov zaradi ujm na trgu veliko lesa slabše kakovosti, zato v grafikonu prikazujemo podatke o mesečnem odkupu celuloznega lesa tudi za leto 2013.

V letu 2021 je v strukturi odkupa GLS iz zasebnih gozdov s 54 % prevladoval odkup hlodovine iglavcev, s 15 % sledi odkup lesa za celulozo in plošče listavcev, 14 % skupnega odkupa je predstavljal odkup lesa za celulozo in plošče iglavcev, 5 % je bilo lani odkupa hlodov bukve ter enak delež lesa za kurjavo listavcev.

Povprečne letne odkupne cene hlodovine iglavcev so se v obdobju 2012–2020 gibale med 57,41 €/m³ brez DDV (leto 2020) in 73,25 €/m³ brez DDV (leto 2013). V letu 2021 pa je bil izrazit porast cen teh sortimentov in sicer je njihova povprečna letna odkupna cena znašala 83,28 €/m³ brez DDV, kar je rekorden podatek. Cene hlodovine listavcev zadnjih letih naraščajo, najbolj izrazit dvig je opaziti pri hlodovini hrasta, katerega cena narašča že od leta 2012 naprej. V letu 2021 je povprečna odkupna cena hlodovine hrasta znašala 179,75 €/m³ brez DDV, kar je 14 % več kot leta 2020 in 38 % več kot pet let nazaj. V letu 2021 so bile cene za vse skupine GLS rekordne z izjemo industrijskega lesa slabše kakovosti listavcev ter lesa za kurjavo listavcev. Cene lesa za celulozo in plošče med leti nihajo, pri iglavcih v zadnjih štirih letih cena ostaja podobna (okrog 30 €/m³ brez DDV), pri listavcih pa je povprečna letna cena dosegla vrh v letu 2018 (47,98 €/m³ brez DDV), lani pa je znašala 43,66 €/m³ brez DDV. Povprečne letne cene lesa za kurjavo (iglavcev in listavcev) so bile v zadnjem desetletju najvišje v obdobju 2018–2021, ko so se gibale med 41,51 €/m³ brez DDV in 45,66 €/m³ brez DDV.

Odkupne cene GLS na kamionski cesti iz zasebnih gozdov GIS spremlja za skupno 38 sortimentov razvrščenih v kakovostne razrede. V avgustu lanskega leta so bile cene industrijskega okroglega lesa iglavcev iz zasebnih gozdov visoke, za hlodovino prav vseh kakovostnih razredov tudi najvišje odkar na GIS spremljamo cene okroglega lesa. Pri hlodovini smreke je bilo lani avgusta v primerjavi z avgustom 2020, opaziti največje zvišanje cen pri kakovostnih razredih C, D1 in D2, pri katerih se je cena zvišala za povprečno 76 %. Pri industrijskem okroglem lesu listavcev pa so bile v večini cene najvišje, za nekatere sortimente tudi rekordne v novembru lanskega leta. Porast cen sicer ni bil tako izrazit kot pri iglavcih; pri hlodovini bukve je bil novembra 2021 največji porast cen pri kakovostnih razredih A2 in D, pri katerih se je cena zvišala za povprečno 25 % v primerjavi z novembrom 2020. V primeru nizkega obsega sanitarne sečnje, je tudi v letošnjem letu (2022) pričakovati visoke cene okroglega lesa in pa povečan uvoz iz drugih držav. Odkupne cene GLS, ki jih spremlja GIS so ažurno objavljene na prosto dostopnem spletnem portalu: https://wcm.gozdis.si/sl/podatki/cene/2021100414342192/cene-gozdnih-lesnih-sortimentov/.

1.1.1      Cilj so povzeti po: 

Resolucija o Nacionalnem gozdnem programu. 2007. Ur. l. RS, št. 111/2007

1.1.2      Druge zakonodajne podlage:

Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93
Pravila družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o., o načinu in merilih za prodajo gozdnih lesnih sortimentov (datum sprejetja 20.8.2020, začetek uporabe 1.1.2021)

1.1.3      Izvor baze podatkov:

Podatki so zbrani iz virov: SURS, GIS.

1.1.4      Skrbnik podatkov:

Statistični urad RS (SURS)
Gozdarski inštitut Slovenije (GIS)

1.1.5      Datum zadnjega zajema podatkov 

15.3.2022.

1.1.6      Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalnik 

Podatki so posodobljeni vsako leto, ko so na voljo končni podatki o odkupu lesa iz zasebnih gozdov.

1.1.7      Metodologija obdelave podatkov

Pregled nad vrednostmi, količinami in povprečnimi cenami odkupljenih GLS iz zasebnih gozdov na kamionski cesti mesečno vodi in izvaja SURS. V raziskovanje so vključena vsa pomembnejša podjetja, ki odkupujejo les od zasebnih lastnikov gozdov. Izbrana so reprezentativna podjetja, oz. podjetja, ki opravljajo odkup lesa neposredno od lastnikov gozdov. V raziskovanje je vključenih približno 50 poročevalskih enot. Po podatkih, ki jih zbira SURS, so poročevalske enote v zadnjih petih letih v posameznem letu odkupile povprečnih 972.000 kubičnih metrov (m³) lesa. Podatki o povprečnih cenah so koristen pripomoček pri spremljanju trendov gibanja odkupnih cen in orientacijskih cen za skupine sortimentov (hlodovina, les slabše kakovosti, les za kurjavo) iz zasebnih gozdov, vendar metodologija zbiranja cen ni tako celovita predvsem zaradi premajhne razdrobljenosti posameznih skupin GLS.

Bolj celovit sistem spremljanja odkupnih cen GLS iz zasebnih gozdov je v letu 2017 razvil GIS, metodologija razvrščanja in poimenovanja GLS je povzeta delno po Pravilniku o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov iz gozdov v lasti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 30/17, Priloga 6) in delno po nekdanjih jugoslovanskih JUS standardih, kajti v Sloveniji nimamo enotnega sistema razvrščanja in poimenovanja GLS, uporaba obstoječih standardov ni obvezna. Posamezni GLS iglavcev in listavcev so tako razvrščeni po kakovostnih razredih. Glede na to, da poročevalske enote podatke o odkupljenih količinah posredujejo v velikostnih razredih, ni natančnih podatkov o količinah letnega odkupa teh podjetij, ocena pa je, da podjetja, ki posredujejo podatke, v Sloveniji odkupijo približno 600.000 m³ lesa na leto (Stare in Ščap, 2019). V letih 2017 in 2018 so se odkupne cene za 38 različnih GLS zbirale dvakrat letno, v letu 2019 se je zaradi zanimanja različnih deležnikov v gozdno-lesni verigi zbiranje cen povečalo na trikrat v letu, v letu 2020 se je zbiranje cen izvajalo mesečno, predvsem z namenom spremljanja trga okroglega lesa v času epidemije COVID-19. V letu 2021 in naprej pa se bodo odkupne cene GLS iz zasebnih gozdov zbirale vsako četrtletje.

1.1.8      Informacije o kakovosti:

• Prednosti in slabosti kazalnika:

Kazalnik  se na enak način v primeru vira SURS zbira že 15 let, v primeru GIS pa 5 let. Podatki o količinah odkupa okroglega lesa iz zasebnih gozdov zaradi nepopolnega zajema podjetij, ki se to dejavnostjo ukvarjajo, niso celoviti – zajamejo namreč okrog polovico količin okroglega lesa, ki v enem letu vstopi na trg. Enako podatki niso celoviti pri spremljanju vrednosti odkupljenega lesa. Podatki o povprečnih odkupnih cenah okroglega lesa iz zasebnih gozdov so koristen pripomoček pri spremljanju trendov gibanja odkupnih cen GLS.

• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
  • Zanesljivost kazalnika (arhivski podatki): Podatki so za spremljanje trendov gibanja odkupnih cen GLS zanesljivi, njihova zanesljivost pa bi se povečala ob povečanju števila poročevalskih enot, tako v primeru SURS-a kot GIS-a. Odkupne cene posameznih GLS, ki jih spremlja GIS bi bile še bolj natančne, v primeru, da bi bile tehtane z odkupnimi količinami.
  • Negotovost kazalnika (scenariji/projekcije): Projekcije v kazalnik  niso vključene.
• Skupna ocena ((1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)): 2
  • Relevantnost (1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno): 3
  • Točnost (1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo, 2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni, 3 = interni podatki): 1
  • Časovna primerljivost (1 = vsaj 10-leten niz podatkov, 2 = vsaj 5-leten niz podatkov, 3 = manj kot 5-leten niz podatkov): 1
  • Prostorska primerljivost (1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne, 2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni, 3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni): ni prostorskih podatkov

1.1.8      Druge opombe:

1.1.9      Literatura oz. Reference

Stare, Darja, Ščap, Špela. 2019. Odkupne cene gozdnih lesnih sortimentov iz zasebnih gozdov v Sloveniji = Purchase prices of the forest wood assortments from private forests in Slovenia. Gozdarski vestnik, letn. 77, št. 4, str. 170–178.
Statistični urad RS (SURS). 2021. Metodološko pojasnilo Odkup lesa. Vir dostopen na:https://www.stat.si/StatWeb/File/DocSysFile/8205/16-052-MP.pdf
ŠČAP, Špela. STARE, Darja. 2022. Cene gozdnih lesnih sortimentov v drugi polovici leta 2021 rekordne. InfoGozd : skrbno z gozdom, let. 3, št. 1, 23–28 s. https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=14758