Certificiranje gozdov

Kazalnik prikazuje različne mednarodne certifikacijske sheme in stanje v Sloveniji in širše. 

Certificiranje gozdov je ocena neodvisne, usposobljene in akreditirane organizacije, ki pisno potrdi skladnost gospodarjenja z gozdom z mednarodno določenimi standardi za trajnostno gospodarjenje.

V Sloveniji je možno pridobiti certifikat PEFC ter certifikat FSC, obstajajo pa tudi drugi sistemi za certificiranje gozdov, kot npr. SFI (Sustainable Forestry Initiative), ATFS (American Tree Farm System in CSA (Canadian Standards Association).

Certificiranje gozdov PEFC

PEFC (Programme for the Endorsement of Forest Certification) je svetovna neprofitna in nevladna organizacija, ki spodbuja trajnostno gospodarjenje z gozdovi preko certifikacije gozdov ter označevanje izdelkov, ki izvirajo iz gozda. Način gospodarjenja z gozdovi se med državami in regijami razlikuje zaradi različnih okoljskih, socialnih, ekonomskih ter zgodovinskih vidikov, zato PEFC svoje zahteve prilagaja lokalnim specifikam. Izdelki s PEFC logotipom prikazujejo zagotovilo, da uporabljene surovine v procesu proizvodnje izvirajo iz trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Organizacijo PEFC je leta 1999 ob podpori različnih združenj ustanovilo enajst predstavnikov evropskih držav. V skladu s shemo PEFC je po svetu trenutno certificiranih 309 milijonov hektarjev gozdov in podeljenih 11.466 PEFC Chain of Custody certifikatov (Baša in Bele, 2019).

PEFC loči dva tipa certifikacije – za lastnike gozdov in za podjetja, ki uporabljajo gozdne proizvode:

• PEFC Forest Management – certifikat gospodarjenja z gozdovi
  Certificiranje je namenjeno lastnikom gozdov in organizacijam, ki upravljajo z lastnimi gozdnimi viri. Certifikat zagotavlja skladnost gospodarjenja z gozdom z mednarodno določenimi standardi za trajnostno gospodarjenje.
• PEFC Chain of Custody – certifikat skrbniške verige
  Certificiranje je namenjeno organizacijam in podjetjem, ki želijo prodajati certificirane izdelka ali polizdelke ter v svojih delovnih procesih (proizvodnja ali trgovina) uporabljajo PEFC certificirane materiale. Certifikat zagotavlja spremljanje vseh sprememb skrbništva gozdnih proizvodov in izdelkov iz njih, med procesom sečnje, transporta, predelave in distribucijske verige iz gozda do končne uporabe.

Način certifikacije gozdov

Zaradi razdrobljene gozdne posesti ter velikega števila lastnikov gozdov je zaradi zagotovitve stroškovne učinkovitosti ter zagotovitve enakovrednega položaja majhnih lastnikov PEFC primeren sistem certificiranja. PEFC™ omogoča tri načine certifikacije:

• Regijsko
  Gozdove se certificira znotraj omejenih geografskih meja, za izvedbo katere zaprosi pooblaščena organizacija in zagotavlja prostovoljno udeležbo posameznih lastnikov gozdov in ostalih sodelujočih. Na ta način se omogoči certifikacija večjega števila lastnikov pod enim certifikatom za regijo. Zaradi velikega števila lastnikov gozdov, razdrobljene gozdne posesti, načina načrtovanja gospodarjenja ter upoštevanja treh osnovnih principov PEFC, temelji slovenski sistem certifikacije na regijski certifikaciji. V omenjeni način certifikacije se lahko vključijo posamezni lastniki gozdov ter skupnosti (agrarne, pašne, vaške), ki enotno gospodarijo z gozdovi.
• Skupinsko
  V tem primeru govorimo certificiranju skupine oz. združenja pod enim krovnim certifikatom, ki potrjuje, da skupina zadošča zahtevam trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in ostalim zahtevam sistema certificiranja gozdov.
• Individualno Individualna certifikacija se izvede v primeru, če za izvedbo certifikacije zaprosi lastnik gozda, upravljalec posesti gozdnega lastnika ali pooblaščenec lastnika gozdne posesti.

Naloge lastnikov gozdov vključenih v regijsko certifikacijsko gozdov PEFC™

Že vrsto let se s slovenskimi gozdovi gospodari po osnovnih principih trajnosti, sonaravnosti in mnogonamenskosti. Vsi vključeni lastniki morajo s svojim gozdom gospodariti zakonito v skladu s predvidenimi merili. V Sloveniji že sama gozdarska zakonodaja določa trajnostni način gospodarjenja v skladu z gozdarskimi načrti in upravnimi odločbami Zavoda za gozdove, zato takšen način gospodarjenja ni novost. Regijska certifikacijska shema PEFC pa nadalje še podrobneje opredeljuje naloge lastnikov gozdov:

• Gospodariti v skladu z zakoni in merili trajnostnega gospodarjenja.
• Shranjevati dokumente v zvezi z gospodarjenjem z gozdom (odločbe, račune, dokazila o izobraževanju).
• Omogočiti izvedbo presoje in kontrole primernosti trajnostnega gospodarjenja na gozdnih parcelah.
• Zagotoviti da bodo tudi izvajalci del na njihovi gozdni posesti spoštovali načela trajnostnega gospodarjenja z gozdovi.
• Upoštevati priporočene korekcijske ukrepe za izboljšanje trajnostnega gospodarjenja.
• Kot certificiran les prodajati le les iz certificiranih gozdov.
• Dovoliti uporabo svojih podatkov za namene certifikacije gozdov.
• Prevzeti ob ugotovitvah resnih kršitev stroške izredne kontrole.

Prednosti PEFC™ certifikacije

Ključne prednosti PEFC™ certifikacije so:

• povpraševanje po certificiranem lesu se povečuje,
• vse več držav ne sprejema lesa iz necertificiranih gozdov (Avstrija, Nemčija, Francija, itd.),
• v bodoče se bo na licitacijah lesa lahko prodajal le les iz certificiranih gozdov,
• prednost in nemotena prodaja lesa,
• certificirani proizvodi bodo ustrezali pogojem za sodelovanje na razpisih v skladu z Uredbo o zelenem naročanju,
• PEFC etikete dajejo dodano vrednost izdelkom,
• blagovne znamke PEFC pomagajo pri promociji družbene odgovornosti in pozitivne podobe upravljalca gozdne posesti.
   

Certificiranje gozdov FSC

Forest Stewardship Council® je nevladna organizacija, ki je bila ustanovljena v letu 1993 kot odziv na krčenje svetovnih gozdov; sprejemljiv vir gozdnih proizvodov so le proizvodi, ki izvirajo iz ustrezno (odgovorno) upravljanih gozdov.

Certifikacija v skladu s standardi FSC® je prostovoljno dejanje, katerega namen je podpiranje odgovornega ravnanja z gozdovi na svetovnem nivoju. Ker morajo biti presojani vsi členi v dobavni verigi je lahko kupec prepričan, da je kupljeni gozdni proizvod (les, lesni proizvodi, papir in papirni proizvodi) iz gozda, ki je odgovorno upravljan. Bureau Veritas je neodvisna organizacija, kateri je Assurance Services International (ASI) podelil akreditacijo za izvajanje presoj po shemi FSC® (Bureau Veritas).

FSC^® loči dva tipa certifikacije – za lastnike gozdov in za podjetja, ki uporabljajo gozdne proizvode: 

• Certificiranje FSC® Forest Management je namenjeno organizacijam, ki upravljajo lastne gozdne vire in ki bi rade svojim strankam sporočile, da gozd upravljajo na odgovoren način. V primeru, če želi ta organizacija les tudi prodajati kot FSC® certificiran, mora pridobiti tudi certifikat FSC®CoC.
• Certificiranje FSC® Chain of Custody je namenjeno podjetjem, ki v svojih delovnih procesih (proizvodni ali trgovini) uporabljajo FSC® certificirane materiale in ki bi rada svoje proizvode tudi prodala kot FSC® certificirane. Ker certificirana podjetja dokazljivo zagotavljajo sledljivost izvora lesa, lahko uporabljajo tudi blagovne znamke FSC®.

Za vse gozdove pridobiti mednarodne certifikate za trajnostno gospodarjenje z gozdovi ter zagotoviti njihovo vzdrževanje.

Certificiranje gozdov in sledenje lesa se je pojavilo kot odgovor na pereče probleme netrajnostne rabe gozdov v tropih in neučinkovitost odmevnih akcij bojkota tropskega lesa v evropskih mestih, ki niso dosegle predvidenega namena, nasprotno, posledica so bila porušena in spremenjena globalna tržna razmerja, posledično pa tudi delitev vrednosti v produkcijski verigi. Z družbenimi spremembami in globalizacijo so nevladne organizacije, kupci in industrija postali pozorni in zaskrbljeni tudi na načine pridobivanja lesa v državah nekdanje Sovjetske zveze in v državah južne in jugovzhodne Evrope. Prvi začetki uvajanja certificiranja trajnostnega gospodarjenja z gozdovi so bili prisotni v začetku 90-ih let. Vodilno vlogo pri razvoju ideje so imele različne nevladne okoljske organizacije (WWF – World Wildlife Fund, Greenpeace) (Piškur, 2011).

Stanje PEFC certifikatov v Sloveniji

V Sloveniji ima PEFC certifikat za sledljivost izvora lesa že 69 podjetij, ki se ukvarjajo s prodajo ali predelavo lesa. V regijsko certificiranje PEFC je vključenih 1196 lastnikov, ki gospodarijo z 292.722 ha gozda, kar predstavlja skoraj ¼ slovenskih gozdov (Izvajanje regijske certifikacije gozdov po sistemu PEFC v letu 2019). Med njimi so tudi največji lastniki gozdov v Sloveniji oziroma njihovi upravljalci, kot so Slovenski državni gozdovi d.o.o., Ljubljanska nadškofija, Občina Kočevje, Ugar d.o.o., Agrarna skupnost Dovje Mojstrana, lastniki Bornove posesti in drugi. Prav tako ima certifikat za sledljivost izvora lesa v Sloveniji že 50 podjetij, ki se ukvarjajo s trgovino z lesom ali pa predelavo lesa (Baša in Bele, 2019). 

Cilji slovenske sheme certifikacije gozdov PEFC™ so:

• spremljava in stalno izboljševanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi,
• promocija uporabe lesa kot obnovljivega vira,
• oblikovanje tržnega instrumenta za prodajo lesa in izdelkov, izdelanih iz trajnostno pridobljenih surovin,
• zagotavljanje kupcem, da je les označen z logotipom PEFC, pridobljen iz področja, kjer se z gozdovi gospodari po principih trajnosti.

Stanje FSC certifikatov v Sloveniji

Državni gozdovi so FSC certifikat pridobili leta 2007 s strani certifikacijskega organa Soil Association. Certifikat je pridobil Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki je takrat upravljal z državnimi gozdovi. Poleg lastne certifikacije gozdov pa je SiDG d.o.o. (Slovenski državni gozdovi) tudi nosilec 4 skupinskih FSC CoC certifikatov. S spremembo sistema gospodarjenja z državnimi gozdovi je FSC certifikat Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov prešel na družbo SiDG. V letu 2020 je bilo v skupinski FSC FM/CoC shemi SiDG certificiranih osem večjih zasebnih gozdnih veleposesti v skupni površini 30.032 hektarjev. V mesecu decembru 2020 je bil obnovljen FSC FM/COC certifikat skupinske sheme zasebnih lastnikov in certifikat podaljšan za pet let. Prav tako je bilo v letu 2020 v treh skupinskih FSC CoC shemah SiDG certificiranih enajst lesnih trgovcev, enajst manjših žagarskih obratov in 32 lesnopredelovalnih podjetij. Pri enajstih večjih lesnih oziroma gozdarskih podjetjih je SiDG vez med certifikacijskim organom in podjetji ter jim nudi strokovno pomoč.

1.1.1      Cilj so povzeti po: 

Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (Uradni list RS, št. 111/07) 

1.1.2      Druge zakonodajne podlage:

1.1.3      Izvor baze podatkov: 

Poročila o izvajanju regijske certifikacije PEFC, poročila letnih presoj FSC

1.1.4      Skrbnik podatkov: 

Certifikat PEFC – Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, certifikat FSC – Slovenski državni gozdovi d.o.o.

1.1.5      Datum zadnjega zajema podatkov: 

FSC – leto 2020, PEFC- leto 2019

1.1.6      Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalnik :

Podatki povzeti iz poročil oziroma presoj izvajanja posamezne certifikacijske sheme. Poročila se pripravljajo letno.

1.1.7      Metodologija obdelave podatkov: 

Podatki so uporabljeni neposredno.

1.1.8      Informacije o kakovosti:

• Prednosti in slabosti kazalnika:

Kazalnik  se zbira v okviru standardnih poročil in presoj za obe certifikacijski shemi. Pri površini certificiranih državnih gozdov so po letu 2008 zabeležena večja nihanja, ki pa niso vsebinske narave ampak rezultat denacionalizacijskih postopkov ter prehajanja pomembnega deleža gozdov iz državnih v zasebno last. Certifikat FSC se v tem primeru ne prenaša.

• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
  • Zanesljivost kazalnika (arhivski podatki):Podatki temeljijo na poročilih presojevalcev (FSC) ali nosilcev certifikacijske sheme (PEFC).
  • Negotovost kazalnika (scenariji/projekcije): Projekcije v kazalnik  niso vključene. 
• Skupna ocena ((1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)): 1
  • Relevantnost (1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno): 1
  • Točnost (1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo, 2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni, 3 = interni podatki): 2
  • Časovna primerljivost (1 = vsaj 10-leten niz podatkov, 2 = vsaj 5-leten niz podatkov, 3 = manj kot 5-leten niz podatkov): 1
  • Prostorska primerljivost (1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne, 2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni, 3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni): ni prostorskih podatkov

1.1.9      Druge opombe:

1.1.10    Literatura oz. reference

Nacionalni PEFC standard za trajnostno gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji, PEFC SLO 01:2020
Izvajanje regijske certifikacije PEFC - poročila 2012-2019. (https://www.kgzs.si/gozdarstvo-in-lovstvo/pefc/pefc-podstran-regijska-certifikacija-gozdov . )
Poročila presoj certifikacijskega organa FSC za obdobje 2008-2020 - državni gozdovi, koda certifikata SA-FM/COC-001663 (https://info.fsc.org/details.php?id=a0240000005sQjcAAE&type=certificate)
Poročila presoj certifikacijskega organa FSC za obdobje 2010-2020 – skupinska shema, koda certifikata SA-FM/COC-002747 (https://info.fsc.org/details.php?id=a0240000006u0U1AAI&type=certificate)
Bureau Veritas Slovenija (2021) https://www.bureauveritas.si (30. 7. 2021)
PEFC – Facts and figures (2021) https://www.pefc.org/discover-pefc/facts-and-figures (30. 7. 2021)
Piškur M., 2011. Razvoj certificiranja gozdov in tržni vidiki certificiranih lesnih proizvodov. Gozdarski vestnik, letnik 69, številka 4, str. 216, 233-238
Baša M., Bele P., 2019. PEFC™ – Program za potrjevanje certifikacije gozdov. https://wcm.gozdis.si/sl/infogozd/strokovni-prispevki/clanki/2021061009124706/pefc%E2%84%A2-%E2%80%93-program-za-potrjevanje-certifikacije-gozdov/
Forest information system for Europe. Vir dostopen na: https://forest.eea.europa.eu/countries