Izvajalci gozdarskih storitev

Kazalnik prikazuje število izvajalcev del, njihovo organizacijsko obliko ter storitve za katere so registrirani.

Pridobitno dejavnost v gozdovih lahko opravljajo:

• Gospodarske družbe. To so pravne osebe, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Pridobitna dejavnost je vsaka dejavnost, ki se opravlja na trgu zaradi pridobivanja dobička. Gospodarske družbe se organizirajo kot:
  • kot osebne družbe: družba z neomejeno odgovornostjo in komanditna družba, ali 
  • kot kapitalske družbe: družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba, komanditna delniška družba in evropska delniška družba.
• Podjetniki ali podjetnice so fizične osebe, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja;
• Ter fizične osebe ali osebe, ki imajo registrirano ali priglašeno dejavnost storitev z gozdarsko mehanizacijo (priglasitev na UE, ki izda dovoljenje za opravljanje) in tudi osebe vključene v strojne krožke.

Kazalnik vključuje podatke za naslednje organizacijske oblike za izvedbo gozdarskih storitev:

Zadruga - je organizacija vnaprej nedoločenega števila članov, ki ima namen pospeševati gospodarske koristi in razvijati gospodarske ali družbene dejavnosti svojih članov ter temelji na prostovoljnem pristopu, svobodnem izstopu, enakopravnem sodelovanju in upravljanju članov. Zadruga lahko vodi svoje dejavnosti tudi preko odvisne družbe. Zadruga lahko ustanovi podjetje, drugo zadrugo ali drugo pravno osebo oziroma postane članica druge pravne osebe, če se s tem uresničuje namen, zaradi katerega je bila ustanovljena. Zadruga lahko opravlja eno ali več dejavnosti, če izpolnjuje za vsako od njih predpisane pogoje in če se s tem uresničuje namen, zaradi katerega je bila ustanovljena. Če tako določajo zadružna pravila, lahko zadruga posle, ki jih sklepa s svojimi člani, sklepa tudi z drugimi osebami, vendar ne na takšen način in v tolikšnem obsegu, da bi zaradi tega njeno sodelovanje s člani imelo podrejen pomen.

Delniška družba (d.d.) - je kapitalska družba, ki ima osnovni kapital (osnovno glavnico) razdeljen na delnice. Predstavlja jo pravna oseba, kar pomeni, da je le-ta samostojni nosilec pravic in obveznosti v pravnem prometu. Delniška družba je kapitalska družba, v kateri družbeniki za obveznost družbe ne odgovarjajo osebno, temveč zanje odgovarja družba z vsem svojim premoženjem do višine lastnega premoženja. Enako kot pri ostalih družbah je možna vzpostavitev osebne odgovornosti družbenikov s t. i. spregledom pravne osebe.

Družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) - je družba, katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov.  Na podlagi osnovnega vložka in sorazmerno z njegovo vrednostjo v osnovnem kapitalu pridobi družbenik svoj poslovni delež, ki je izražen v odstotkih. Vsak družbenik lahko ob ustanovitvi prispeva le en osnovni vložek in ima le en poslovni delež. Za obveznosti družbe z omejeno odgovornostjo družbeniki niso odgovorni. Družbo lahko ustanovi ena ali več fizičnih ali pravnih oseb, ki postanejo z ustanovitvijo družbe družbeniki. Družba ima lahko največ 50 družbenikov. Družba se ustanovi s pogodbo, ki je lahko sklenjena v obliki notarskega zapisa ali na posebnem obrazcu, v fizični ali elektronski obliki. Družbeno pogodbo podpišejo vsi družbeniki. Če je družbena pogodba sklenjena na posebnem obrazcu, morajo biti podpisi družbenikov overjeni.

Samostojni podjetnik (s.p.) - je fizična oseba, ki na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja. Registracija s.p. je preprosta in zanjo ustanovitveni kapital ni potreben. To pa ne pomeni, da samostojni podjetnik ne potrebuje osnovnega kapitala. Razmisliti je potrebno, koliko odgovornosti je podjetnik pripravljen nositi, saj je kot gospodarski subjekt neomejeno odgovoren z vsem svojim premoženjem. Podjetnik je lahko posameznik, več oseb pa lahko deluje samo v obliki gospodarske družbe. Skupnosti samostojnih podjetnikov slovenska zakonodaja torej ne pozna.

Dopolnilna dejavnost na kmetiji (d.d.k.) - Po Zakonu o kmetijstvu lahko dela v gozdu kot dodatno storitev na kmetiji (po pogojih 99. člena tega zakona) opravljajo tudi kmetje v okviru »Dopolnilne dejavnost na kmetiji (DDK)«. Poleg nosilca dopolnilne dejavnosti na kmetiji lahko DDK na kmetiji izvajajo še:

• nosilec kmetije ali
• član kmetije, ki ima za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji soglasje nosilca kmetije,
• zaposleni na kmetiji, ki so vpisani v RKG,
• osebe, ki opravljajo delo, ki ni opredeljeno kot zaposlovanje na črno v skladu s predpisom, ki ureja preprečevanje dela in zaposlovanja na črno (na podlagi podjemne pogodbe ali pogodbe o začasnem ali občasnem delu upokojencev ter preko študentske napotnice.)

Izvajalci lahko opravljajo: 

1. večino del v gozdovih, če zagotovijo, da načrtovanje, vodenje in nadziranje del opravljajo delavci, ki imajo najmanj izobrazbo podravni 6/1(tj. Višješolsko in višje strokovno izobraževanje/višješolska, višja strokovna in podobna izobrazba) in eno leto delovnih izkušenj pri delih v gozdu; 
2. več zaporednih faz s področja izkoriščanja gozdov, če zagotovijo, da načrtovanje, vodenje in nadziranje del opravljajo delavci, ki imajo najmanj 5. raven izobrazbe (tj. Srednje tehniško in drugo strokovno ter splošno izobraževanje/srednja strokovna in splošna izobrazba) s področja gozdarstva in najmanj eno leto delovnih izkušenj pri delih v gozdu; 
3. posamezne faze del v gozdovih, če zagotovijo, da vodenje del opravljajo delavci, ki izpolnjujejo pogoje za opravljanje teh del ter imajo najmanj tri leta delovnih izkušenj pri delih v gozdu. 

Izvajalci morajo zagotoviti, da posamezna spodaj navedena dela opravljajo delavci, ki imajo najmanj naslednjo izobrazbo oziroma usposobljenost: 

1. projektiranje gozdnih cest: izobrazba podravni 6/2 s področja gozdarstva (tj. Visokošolsko izobraževanje prve stopnje, visokošolsko strokovno izobraževanje (prejšnje) in podobno izobraževanje/visokošolska izobrazba prve stopnje, visokošolska strokovna izobrazba (prejšnja) in podobna izobrazba) in usposobljenost za opravljanje te dejavnosti, ki je določena z zakonom, ki ureja graditev objektov; 
2. projektiranje spravila lesa z gozdnimi žičnicami: izobrazba podravni 6/1 (tj. Višješolsko in višje strokovno izobraževanje/višješolska, višja strokovna in podobna izobrazba) s področja gozdarstva z opravljenim tečajem, katerega vsebina in obseg sta v skladu s katalogom strokovnih znanj in spretnosti za poklicni standard gozdarski žičničar; 
3. sečno-spravilno načrtovanje v zahtevnejših delovnih razmerah oziroma na območjih z več možnostmi za spravilo, organiziranje del in nadzor: izobrazba podravni 6/1 (tj. Višješolsko in višje strokovno izobraževanje/višješolska, višja strokovna in podobna izobrazba) s področja gozdarstva;
4. vodenje delovnih skupin delavcev, sečno-spravilno načrtovanje v ustaljenih, manj zahtevnih razmerah: 5. raven izobrazbe s področja gozdarstva (tj. Srednje tehniško in drugo strokovno ter splošno izobraževanje/srednja strokovna in splošna izobrazba);
5. miner, strojna gradnja in strojno vzdrževanje gozdnih prometnic, strojna sečnja, nakladanje, razkladanje in prevoz lesa: 4. raven izobrazbe (tj. Srednje poklicno in podobno izobraževanje/srednja poklicna in podobna izobrazba) in tečaj za usposobitev za konkretno delo* ali pridobljen ustrezen certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji;
6. žično spravilo: ustrezen certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji;
7. traktorsko spravilo, sečnja z motorno žago, izdelava in dodelava gozdnih lesnih sortimentov ter nega mladovja: 4. raven (tj. Srednje poklicno in podobno izobraževanje/srednja poklicna in podobna izobrazba) izobrazbe s področja gozdarstva ali pridobljen ustrezen certifikat o nacionalni poklicni kvalifikaciji;
8. sajenje sadik gozdnega drevja, varstvo pred divjadjo, obžetev v lahkih delovnih razmerah, priprava tal za naravno nasemenitev, druga nezahtevna dela z ročnim orodjem: podučitev s strani delavca, ki izpolnjuje pogoje za nego mladovja iz prejšnje točke.

*Pogoje izpolnjujejo tudi delavci, ki imajo:

• Dokazilo o opravljenem tečaju za dela v gozdu, ki ga je organizirala gozdnogospodarska organizacija do 25. 06. 1993.
• Opravljen preizkus znanja pri pooblaščeni gozdarski strokovni organizaciji do 01. 01. 1996.

Delavci so lahko:

• izvajalci sami,
• pri izvajalcu zaposleni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih,
• osebe, ki opravljajo delo na podlagi pogodb o delu,
• zaposleni pri organizaciji, s katero ima izvajalec sklenjeno pogodbo za opravljanje del

Pogoji za delo v gozdu so podrobneje predstavili Škrk in Triplat (2019). Povezava do dokumenta.

• Zagotoviti izvedbo del na tehnološko sodoben in varen način. 
• Povečati delež del v zasebnih gozdovih, ki jih izvedejo poklicni izvajalci.
• Omogočiti razvoj borze gozdarskih storitev.

V Sloveniji je trg gozdarskih storitev dinamičen. Težava se (še posebno) izkaže pri povečanem povpraševanju po storitvah ob veliko površinskih motnjah (npr. žledolom, napad podlubnikov, vetrolom, itn.). Z ukinitvijo koncesij za gospodarjenje z državnim gozdom se je trg storitev na področju gozdarskih del dodatno prestrukturiral. V kazalnjiku so predstavljene možne organizacijske oblike za izvedbo gozdarskih storitev, kot jih omogoča aktualna zakonodaja.

Do oktobra 2020 smo v Sloveniji zabeležili 1654 izvajalcev gozdarskih storitev. To število se je v zadnjem letu v povprečju povečalo za 10,2 izvajalca na mesec. Z organizacijskega vidika prevladujejo predvsem manjši izvajalci gozdarskih storitev, 48,7% izvajalcev gozdarskih storitev je organiziranih kot samozaposleni (običajno zaposlujejo lastnika in nekaj gozdnih delavcev). Druga največja skupina s 34,1% so kmetje, ki se lahko registrirajo za opravljanje storitev poleg svoje glavne poslovne dejavnosti (običajno kmetijske dejavnosti). Vendar je obseg dela, ki ga lahko opravljajo z opravljanjem storitev, količinsko omejen z zakonom. Tretja največja skupina s 14,6% so družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.) kot zasebne pravne osebe s svojo pravno identiteto, kar ločuje odgovornost družbe od zaposlenih.

1.1.1      Cilj so povzeti po:

Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (Uradni list RS, št. 111/07) 

1.1.2      Druge zakonodajne podlage:

Pravilnik o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih (Uradni list RS, št. 35/94, 50/06, 74/11 in 80/12)

Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US in 123/21)

Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C in 18/21)

Zakon o zadrugah (Uradni list RS, št. 97/09 – uradno prečiščeno besedilo in 121/21)

Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (Uradni list RS, št. 57/15 in 36/18)

1.1.3      Izvor baze podatkov:

Gozdarski inštitut Slovenije

1.1.4      Skrbnik podatkov:

Inšpektorat RS za kmetijstvo, ribištvo, gozdarstvo in lovstvo

Gozdarski inštitut Slovenije

1.1.5      Datum zadnjega zajema podatkov

15. 2. 2021

1.1.6      Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalnik 

Poslovni subjekti so na seznam izvajalcev spletnega informacijskega sistema mojgozdar.si vključen iz različnih virov podatkov. Neposredno so vključeni vsi poslovni subjekti, ki so navedeni na:

• seznamu izvajalcev del v gozdu, ki ga vodi Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ter
• seznamu ponudnikov storitev izdelave lesnih sekancev in drv, prevoza okroglega lesa ter izvajalci gozdnega gradbeništva, ki ga interno vodi Gozdarski inštitut Slovenije. 

Podatki s seznama izvajalcev del v gozdu, ki ga vodi Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo se v sistem MojGozdar prenašajo dnevno. Podatkovne baze, ki jih interno void Gozdarski inštitut Slovenije se obnavljajo v različnih časovnih obdobjih: 

• podatki o storitvah izdelave lesnih sekancev se zbirajo vsake 3 leta,
• podatke o prevoznikih okroglega lesa in izvajalcih gozdnega gradbeništva se posodobijo 1x letno. 

1.1.7      Metodologija obdelave podatkov

Spletni sistem MojGozdar je preko spletnega servisa wsPrsinfo povezan z javno bazo podatkov o vseh poslovnih subjektiv s sedežem na območju Republike Slovenije (Poslovni register Slovenije), ki ga zagotavlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES). V podatkovni bazi spletnega sistema MojGozdar so tako vsi poslovni subjekti opremljeni s širokim naborom podatkov, ki med drugimi vključujejo tudi podatke za pripravo navedena kazalnika.

Za kazalnik se uporabi informacija o pravni organizacijski obliki, ki se preveri tudi na podlagi analize korena popolnega imena enote poslovnega registra. Poleg organizacijske oblike se zabeležijo še podatki o upravni enoti in občini. 

Za prikaz podatkov v grafični obliki se podatki agregirajo na nivoju organizacijski oblik (grafikon) in na nivoju registra prostorskih enot (kartografija).

1.1.8      Informacije o kakovosti:

• Prednosti in slabosti kazalnika:

Prednost kazalnika je v rednem pridobivanju podatkov in posodabljanju stanja. Slabost kazalnika je, da vključuje poslovne subjekte, ki so ustrezno usposobljeni in izpolnjujejo pogoje ni pa jasno ali dejansko opravljajo storitve ali so morda z opravljanjem storitev prenehali. 

• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
  • Zanesljivost kazalnika (arhivski podatki):

Zanesljivost starejših podatkov je primerljiva z novejšimi.

• Negotovost kazalnika (scenariji/projekcije): 

Projekcije v kazalnik  niso vključene.

• Skupna ocena ((1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)): 3
• Relevantnost (1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno): 3
• Točnost (1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo, 2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni, 3 = interni podatki): 2
• Časovna primerljivost (1 = vsaj 10-leten niz podatkov, 2 = vsaj 5-leten niz podatkov, 3 = manj kot 5-leten niz podatkov): 3
• Prostorska primerljivost (1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne, 2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni, 3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni): 3

1.1.9      Druge opombe:

1.1.10   Literatura oz. reference

Triplat, M., & Krajnc, N. (2021). A System for Quality Assessment of Forestry Contractors. Croatian journal of forest engineering:[journal for theory and application of forestry engineering], 1(42), 77-90.

Škrk, N., Triplat, M. 2019. Pogoji za opravljanje del v gozdovih. https://www.mojgozdar.si/mma/pogoji-za-delo-v-gozdu/2019100317375586/

Zakon o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US in 123/21)

Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C in 18/21)

Zakon o zadrugah (Uradni list RS, št. 97/09 – uradno prečiščeno besedilo in 121/21)