Posek v slovenskih gozdovih

Kazalnik  prikazuje strukturo poseka po vrstah sečnje. Podatki so prikazani za obdobje 1994–2020.

Gospodarjenje z gozdovi obsega opravljanje varstvenih in gojitvenih ter vseh drugih del, ki so potrebna za zagotavljanje ekoloških in socialnih funkcij gozdov, gradnjo in vzdrževanje gozdne infrastrukture, izkoriščanje in rabo gozdov ter razpolaganje z gozdovi.
Možni posek je največja količina drevja v bruto m³, ki jo sme posekati lastnik gozda med veljavnostjo odločbe o poseku.
Evidenca o izdanih odločbah o poseku dreves, v kateri se vodijo naslednji podatki: (a) osebno ime in naslov ali firma in sedež ter davčna številka lastnika gozda, (b) vrsta odločbe (odločba o poseku dreves, odločba o sanitarni sečnji, dovoljenje za krčitev gozda), (c) številka in datum izdaje odločbe, (d) datum pravnomočnosti odločbe in obdobje veljavnosti odločbe, (e) vrsta in količina dreves za posek. Evidenco o izdanih odločbah o poseku dreves se vodi za opravljanje nadzora po Zakonu o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93). Evidenco vodi in upravlja v elektronski obliki Zavod za gozdove Slovenije (ZGS).

• Načrtovani možni posek, obseg sečenj in pridobivanja drugih gozdnih dobrin prilagoditi zmožnostim gozdov.
• Povečati realizacijo možnega poseka v gozdovih.
• Načrtovani možni posek v gozdovih naj na ravni Republike Slovenije doseže 75 odstotkov prirastka.

Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) je posek v letu 2020 znašal dobrih 4,23 milijona m³, kar je 20 % manj kot v letu 2019. Posek v letu 2020 dosega le 59 % možnega poseka po gozdnogospodarskih načrtih, kar je najmanj v zadnjem 20–letnem obdobju. V strukturi poseka v letu 2020 so z nekaj manj kot 2,38 milijona m³ prevladovali iglavci, katerih posek se je sicer zmanjšal za 29 % v primerjavi z letom 2019. Posek listavcev se je v letu 2020 zmanjšal za 5 % v primerjavi z letom prej in je znašal nekaj manj kot 1,86 milijona m³. Nižji posek v letu 2020 je bil posledica predvsem manjšega obsega sanitarnih sečenj, saj je posek oslabelih/poškodovanih dreves zaradi naravnih motenj (kjer so všteti tudi podlubniki) prvič po letu 2013 znašal manj kot 2 milijona m³. V državnih gozdovih je bilo v letu 2020 poseka nekaj manj kot 1,34 milijona m³ (32 % od skupnega poseka).

Na ravni Slovenije ZGS nima na voljo neoporečnih primerjav o doseganju možnega poseka po posameznih oblikah lastništva, saj se podatki o poseku nanašajo na trenutno lastništvo gozda, medtem ko se podatki o možnem poseku nanašajo na lastništvo, kot je bilo v času izdelave posameznih gozdnogospodarskih načrtov. Približni izračuni zadnjih let kažejo, da se posek v državnih gozdovih realizira blizu količine načrtovanega (možnega) poseka, posek v zasebnih gozdovih pa znatno nižje.

V letih 2012 in 2013, torej pred obsežnimi ujmami v slovenskih gozdovih, je prevladoval negovalni posek (t.j. izbiralno redčenje in pomladitvena sečnja), in sicer s povprečno 67 %. V obdobju 2014–2018, ko je potekala obsežna sanacija poškodovanih gozdov, je bil delež negovalnega poseka nizek (povprečno 32 %), izrazito pa se je povečal sanitarni posek, ki je v povprečju znašal več kot 3,74 milijona m³ oz. 63 % glede na skupni posek. Po letu 2018 se delež sanitarnega poseka v skupnem poseku pričakovano znižuje; v letu 2019 je le ta dosegal 54 %, v letu 2020 pa 42 %. Negovalni posek je v letih 2019 in 2020 predstavljal v povprečju 45 % glede  na skupni posek.

Mesečna dinamika sanitarne sečnje kaže, da je bilo v obdobju 2016–2020 največ te vrste sečnje opravljene v mesecu decembru, vendar je glavni razlog povišanja količin v tem mesecu zaključevanje in urejanje evidenc ob koncu leta. V zadnjih petih letih je bilo sicer (brez upoštevanja decembra) največ sanitarne sečnje opravljene v mesecih avgust, september in oktober. V letu 2020 pri mesečni dinamiki sanitarne sečnje zbujajo pozornost poletni in jesenski meseci, saj je bil na primer v obdobju julij do oktober posek v povprečju za 51 % manjši kot v povprečju enakih mesecev obdobja 2016–2019.

Cilji so povzeti po:

Resolucija o Nacionalnem gozdnem programu. 2007. (Ur. l. RS, št. 111/2007)

Druge zakonodajne podlage:

Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 22/14 – odl. US, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16)

Izvor baze podatkov:

Podatki so zbrani iz virov: ZGS

Skrbnik podatkov:

Zavod za gozdove Slovenije (ZGS)

Datum zadnjega zajema podatkov

22.11.2021

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalnik

Podatki so posodobljeni vsako leto, ko so na voljo končni podatki o evidentiranem poseku, ter ko je objavljeno Letno poročilo o gozdovih.

Metodologija obdelave podatkov

Podatki o evidentiranem poseku v slovenskih gozdovih so na podlagi izdanih odločb o poseku zbrani s pomočjo programskega orodja Timber, s katerim ZGS vodi enotno evidenco poseka vse od leta 1994. Ta podatkovna zbirka vsebuje podatke o lokaciji poseka (gozdnogospodarsko območje, gozdnogospodarski odsek, parcela), času izdane odločbe (leto, mesec), vrsti poseka, številu in volumnu posekanih dreves po debelinskih stopnjah in drevesnih vrstah. Količina poseka se vodi v merski enoti bruto kubični meter.

Informacije o kakovosti

• Prednosti in slabosti kazalnika:

Kazalnik se na enak način vodi/zbira že od leta 1994 naprej. Podatki o evidentiranem poseku so točni in na letni ravni prikazujejo trende gibanja obsega poseka v slovenskih gozdovih. Na mesečni ravni pa podatki ne kažejo povsem realnega gibanja poseka. Izraziti so  predvsem podatki za mesec december, saj se v tem mesecu dokončno popolnijo in vsebinsko uskladijo in zaključijo evidence poseka za tekoče leto. Hkrati je treba opozoriti, da analize meritev na stalnih vzorčnih ploskvah (SVP) v nekaterih predelih Slovenije kažejo višji posek kot evidence. Vzrokov za to je več, eden glavnih sta dodaten posek dreves na deloviščih, predvsem lesa za kurjavo listavcev, ki jih lastniki gozdov ne javijo svojim revirnim gozdarjem, ter način metode zbiranja podatkov (vzorčna metoda), ki lahko zajame le del poseka.

• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
  • Zanesljivost kazalnika (arhivski podatki):

Podatki o evidentiranem poseku so zanesljivi.

• Negotovost kazalnika (scenariji/projekcije):

Projekcije v kazalnik niso vključene.

• Skupna ocena ((1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)):1
  • Relevantnost (1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno): 2
  • Točnost (1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo, 2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni, 3 = interni podatki): 1
  • Časovna primerljivost (1 = vsaj 10-leten niz podatkov, 2 = vsaj 5-leten niz podatkov, 3 = manj kot 5-leten niz podatkov): 1
  • Prostorska primerljivost (1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne, 2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni, 3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni): 1

Druge opombe:

Viri

Zavod za gozdove Slovenije. Letna poročila o gozdovih za obdobje 2012–2020.

Zavod za gozdove Slovenije. Podatkovna baza o evidentiranem poseku, Timber, 1994–2020.