Primarna lesna proizvodnja

2021
2020
Prenesi kazalnik

Ključno sporočilo

V zadnjih letih je opazen trend povečevanja obsega proizvodnje žaganega lesa iglavcev ter tudi furnirja iglavcev, ki sicer dosega minimalen odstotek v skupni proizvodnji. Skupna proizvodnja obeh primarnih lesnih proizvodov je v letu 2020 znašala 880.000 m3, kar je največ v zadnjem desetletju. Glede na ocenjeno razpoložljivost domače hlodovine iglavcev na trgu v tem letu in povprečen količinski izkoristek pri razžagovanju hlodovine iglavcev v Sloveniji skupna proizvodnja žaganega lesa (in furnirja) iglavcev pokriva skoraj celotno izkoriščenost razpoložljive domače hlodovine iglavcev na trgu. V letu 2020 (in tudi v 2021) so žagarski obrati poročali o občutnem primanjkljaju surovine; mnogi so zato hlodovino iglavcev celo uvažali. To potrjuje tudi statistika zunanje trgovine: v letu 2020 je uvoz hlodov iglavcev znašal rekordnih 370.000 m3, kar je bistveno manj kot v obdobju 2013–2019, ko je znašal povprečno 32.000 m3. Podatki nakazujejo, da lahko še naprej pričakujemo povečevanje uvoza te surovine. Proizvodnja žaganega lesa in furnirja listavcev v zadnjih treh letih ostaja na podobni ravni. V letu 2020 je proizvodnja žaganega lesa in furnirja listavcev znašala 141.000 m3, kar pomeni okrog 70-odstotno  izkoriščenost ocenjene razpoložljive količine hlodovine listavcev na trgu v tem letu. Bilančna poraba žaganega lesa in furnirja iglavcev je v letu 2020 dosegala 80 %, pri listavcih pa v istem letu 2020  92 % proizvodnje žaganega lesa in furnirja (pri tem je treba upoštevati, da del izvoza lahko izvira tudi iz uvoza, zato podatka verjetno nista povsem točna).

Definicija

Kazalnik prikazuje proizvodnjo in računsko porabo primarnih lesnih proizvodov (t.j. žagan les in furnir).Podatki so prikazani za obdobje 2011–2020.

V kazalnik smo zaradi majhnega števila proizvajalcev furnirja v Sloveniji (n < 5)  združili skupino proizvodov žaganega lesa in furnirja. Definicija proizvodnje je povzeta po vprašalniku Joint Forest Sector Questionnaire, s katerim se v mednarodnih statistikah zbirajo podatki za potrebe organizacij FAO, UNECE, Eurostat in ITTO. Zajeli smo izbrane lesne proizvode:

Žagan (rezan) les je pridobljen z vzdolžnim žaganjem hlodov. Obsega več proizvodov (žagarski sortimenti), ki se razlikujejo glede na: (1) drevesno vrsto, (2) obliko prečnega prereza: žaganice (deske in plohi), grede ali trami, gredice, letve, (3) dimenzije, (4) položaj v deblu: notranji ali sredinski les, zunanji ali bočni les, krajnik, (4) teksturo: bleščice, polbleščice, bočnice, (5) stopnjo obdelave: nerobljene, robljene, enostransko robljene žaganice, bulsi, (6) vlažnost in (7) napake, ki opredelijo razvrstitev v kakovostne razrede (vir: FAO UNECE, 2020).

Proizvodnja žaganega lesa je količina (izražena v kubičnih metrih) lesa, ki je bil proizveden iz domačega in uvoženega okroglega lesa, z vzdolžnim žaganjem ali profiliranjem in je debeline več kot 6 mm. Vključuje proizvode, kot so železniški pragovi, deske, tramovi, prečni tramovi ali nosilci, plohi, špirovci, letve itd. v sledečih oblikah: neskobljani, skobljani in vzdolžno spojeni. Izključuje lesene talne obloge, robnike (žagan les, ki je neprekinjeno oblikovan vzdolž katerega koli roba ali ploskve, npr. žlebljeni, zaobljeni ali s poljubnim profilom) in žagan les, proizveden s ponovnim žaganjem že žaganih kosov (vir: FAO UNECE, 2020).

Furnir je tanek list lesa, pridobljen z rezanjem, luščenjem ali (zelo redko) žaganjem hlodovine (vir: Česen in sod., 2008).

Proizvodnja furnirja je količina listov lesa enake debeline (izražena v kubičnih metrih), ki ne presegajo 6 mm in so nastale z rezanjem, luščenjem ali žaganjem hlodovine. Vključuje les, ki se uporablja za proizvodnjo lameliranih konstrukcijskih kompozitov, pohištva, embalaže itd. Statistični podatki o proizvodnji furnirja izključujejo furnir, ki se v isti državi uporablja za proizvodnjo vezanega lesa (vir: FAO UNECE, 2020).

Grafi z virom podatkov

Slika 1: Proizvodnja, računska poraba in neto izvoz žaganega lesa in furnirja iglavcev v obdobju 2011–2020 (vir: Gozdarski inštitut Slovenije (GIS) in Statistični urad RS (SURS))

Slika 1: Proizvodnja, računska poraba in neto izvoz žaganega lesa in furnirja iglavcev v obdobju 2011–2020 (vir: Gozdarski inštitut Slovenije (GIS) in Statistični urad RS (SURS))

Slika 2: Proizvodnja, računska poraba in neto izvoz žaganega lesa in furnirja listavcev v obdobju 2011 – 2020 (vir: Statistični urad RS (SURS))

Slika 2: Proizvodnja, računska poraba in neto izvoz žaganega lesa in furnirja listavcev v obdobju 2011 – 2020 (vir: Statistični urad RS (SURS))

Cilji

  • Nadaljnje povečanje rabe lesa kot materiala in energenta; v nadaljnji predelavi promovirati rabo lesa in lesnih izdelkov, spodbujati rabo lesa z daljšo življenjsko dobo, promovirati pridobivanje, predelavo in rabo lesa na podeželju, še posebej med lastniki gozdov.
  • Povečati proizvodnjo in izvoz lesnih proizvodov s povečano dodano vrednostjo v domači lesni industriji; spodbuditi organsko, partnersko povezovanje gozdarstva, lesarstva in papirništva na podlagi skupnih, dolgoročnih razvojnih interesov; tudi kapitalsko povezovanje, ustanoviti vzorčna (odskočna) podjetja za uveljavljanje konkurenčnih prednosti lesne predelovalne industrije z novimi tehnologijami in novimi proizvodi.
  • Povečati rabo lesa in lesnih izdelkov v gradbeništvu in bivalnem okolju; promovirati les in izdelke iz lesa ter njegov pozitivni prispevek k trajnostnemu družbenoekonomskemu razvoju, spodbuditi rabo lesa in lesnih izdelkov v državnih in javnih zgradbah, lesnopredelovalno dejavnost umestiti v strateške dokumente RS, zagotoviti sistemske spodbude za večjo rabo lesa.

Komentar

Proizvodnja žaganega lesa in furnirja iglavcev se v zadnjem desetletju giba med 581.000 m3 in 880.000 milijonov m3. Glede na podatke raziskave žagarskih obratov v Sloveniji ter glede na poročanja proizvajalcev furnirja je količina proizvodnje furnirja manjša od 1 %. Najmanjša proizvodnja žaganega lesa in furnirja iglavcev je bila v letih 2012 in 2013, največja pa v letu 2020. Trend proizvodnje žaganega lesa iglavcev kaže na rast le te v zadnjih treh letih. Računska poraba te skupine lesnih proizvodov prav tako narašča v zadnjih treh letih in je v letu 2020 znašala dobrih 700.000 m3, kar je največ v zadnjih desetih letih.

Proizvodnja žaganega lesa in furnirja listavcev je precej nižja od iglavcev in se je v zadnjem desetletju gibala med 104.000 m3 in 141.000 m3. V nasprotju z iglavci pri listavcih proizvodnja furnirja presega  10 % v skupni proizvodnji žaganega lesa in furnirja. V letih 2011, 2012 in 2013 je proizvodnja furnirja znašala čez 24.000 m3 in je takrat dosegala  23 % skupne proizvodnje žaganega lesa in furnirja listavcev. Po letu 2016 je proizvodnja furnirja listavcev upadala in je v zadnjih treh letih dosegala le še 11 % skupne proizvodnje žaganega lesa in furnirja listavcev. Obratno pa od leta 2016 naprej narašča proizvodnja žaganega lesa listavcev in je v letu 2020 znašala 125.000 m3. Računska poraba te skupine lesnih proizvodov je bila v zadnjih desetih letih najvišja v letu 2011 (133.000 m3) in v letu 2018 (130.000 m3). V letu 2020 je poraba žaganega lesa in furnirja listavcev znašala dobrih 129.000 m3.

Stanje

Obseg proizvodnje žaganega lesa in furnirja iglavcev je v letu 2020 znašal 880.000 m3, kar pomeni skoraj celotno izkoriščenost ocenjene domače razpoložljive količine hlodovine iglavcev, ki je bila v tem letu na trgu. Proizvodnja žaganega lesa in furnirja listavcev pa je v letu 2020 znašala 141.000 m3, kar pa pomeni okrog 70-odstotno izkoriščenost ocenjene razpoložljive količine hlodovine listavcev na trgu v tem letu. Vrednost koeficienta poraba/proizvodnja žaganega lesa iglavcev med leti niha in je v letu 2020 znašala 0,80, kar pomeni, da je poraba manjša od proizvodnje in je hkrati dosežen zunanjetrgovinski presežek. Trenutna vrednost koeficienta Slovenijo uvršča v sredino seznama evropskih držav; povprečna vrednost koeficienta drugih evropskih držav znaša 0,88. Pri žaganem lesu listavcev je vrednost koeficienta višja kot pri iglavcih in je v letu 2020 znašala 0,97. To pomeni, da sta proizvodnja žaganega lesa in poraba le tega skoraj uravnotežena. Podobno kot pri žaganem lesu iglavcev ta vrednost koeficienta uvršča Slovenijo v sredino seznama evropskih držav; povprečna vrednost koeficienta drugih evropskih držav znaša 1,06.

Metodologija

Cilj so povzeti po:

Resolucija o Nacionalnem gozdnem programu. 2007. (Ur. l. RS, št. 111/2007)

 

Druge zakonodajne podlage:

Izvor baze podatkov: 

Podatki so zbrani iz vira: interna podatkovna baza GIS, FAOSTAT, SURS – podatkovni portal Si-STAT

 

Skrbnik podatkov:

Gozdarski inštitut Slovenije (GIS) in Statistični urad RS (SURS)

 

Datum zadnjega zajema podatkov 

27.12.2021

 

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalnik 

Podatki so posodobljeni vsako leto, ko so na voljo končni podatki o proizvodnji žaganega lesa in furnirja in zunanji trgovini izbranih lesnih proizvodov.

 

Metodologija obdelave podatkov

Proizvodnja žaganega lesa se izračunava prek strukture proizvodnje skupine hlodi za žago in furnir, in sicer na letni ravni. Dejanska proizvodnja žaganega lesa pa se periodično ugotavlja prek raziskav med žagarskimi obrati; zadnja je bila opravljena v letu 2020, ko smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije zbirali podatke za prejšnje leto. Proizvodnja furnirja se spremlja prek poročanj posameznih podjetij, vendar zajetje poročevalskih enot ni popolno, zato je skupna proizvodnja na ravni države ocenjena.

 

Poraba primarnih lesnih proizvodov se izračuna bilančno s formulo: poraba = proizvodnja + uvoz – izvoz. Za ta namen so potrebni podatki o izvozu in uvozu tovrstnega blaga, katere statistiko spremlja Statistični urad RS (SURS). V statistični zbirki Si-STAT so podatki o zunanji trgovini lesnih proizvodov na voljo po posameznih šifrah Kombinirane nomenklature (KN). Osnovni podatki so prikazani v merski enoti kilogram (torej govorimo o masi lesa), ki se prek pretvorbenih faktorjev lahko preračunajo v kubične metre (torej v volumen).

 

Informacije o kakovosti

  • Prednosti in slabosti kazalnika:

Podatki o proizvodnji žaganega lesa in furnirja niso povsem natančni, za to bi bilo nujno natančno zbiranje podatkov (npr. popise) žagarskih obratov ter furnirnic. Kljub temu so podatki koristni za spremljanje trendov gibanja proizvodnje primarnih lesnih proizvodov v državi.  Podatki o zunanji trgovini so natančni, saj jih prek ustaljenega sistema zbira Carinski urad RS, statistiko pa spremlja SURS. Poraba primarnih lesnih proizvodov se izračunava bilančno, in sicer poraba=proizvodnja-izvoz+uvoz. Pri interpretaciji podatkov o porabi/predelavi primarnih lesnih proizvodov je potrebna previdnost, kajti del izvoza tega lesa izvira tudi iz uvoza.

  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
    • Zanesljivost kazalnika (arhivski podatki):

Podatki  za spremljanje trenda proizvodnje in porabe primarnih lesnih proizvodov so zanesljivi, njihova zanesljivost pa bi se povečala ob rednejših in natančnih popisih žagarskih obratov ter furnirnic v državi.

  • Negotovost kazalnika (scenariji/projekcije):

Projekcije v kazalnik niso vključene.

  • Skupna ocena ((1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)): 1
    • Relevantnost (1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno): 1
    • Točnost (1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo, 2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni, 3 = interni podatki): 1
    • Časovna primerljivost (1 = vsaj 10-leten niz podatkov, 2 = vsaj 5-leten niz podatkov, 3 = manj kot 5-leten niz podatkov): 1
    • Prostorska primerljivost (1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne, 2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni, 3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni): ni prostorskih podatkov

 

Druge opombe:

 

Viri

Česen A., Kočar S., Pogorevc B. 2008. Lesarski terminološki slovar. Ljubljana, Zveza lesarjev Slovenije, Lesarska založba: 121 str.

FAO, UNECE. 2020. Joint Forest Sector Questionnaire – Definitions. European Commission DG Eurostat, 9 str.

Geršak M. 2021. Lesarska tehnologija. 4, Žagarstvo. Ljubljana: samozaložba: 217 str.

Statistični urad RS (SURS). 2021. Metodološko pojasnilo »Izvoz in uvoz blaga«.

Ščap Š., Krajnc N., Stare D., Remic T. 2021 Poročilo o stanju na trgu lesnih proizvodov z napovedmi : (Market Statement 2021, Slovenija) (3.1.2022) https://unece.org/sites/default/files/2021-10/slovenia-country-market-statement-2021.pdf