Lesna goriva

Kazalnik opredeljujejo proizvodnja ter uvoz in izvoz različnih oblik lesnih goriv.

Proizvodnja vključuje podatke o količini proizvedenih lesnih goriv iz popisov proizvajalcev lesnih goriv in strojev za izdelavo lesnih goriv.

Zunanja trgovina zajema podatke uvoza in izvoza lesnih goriv.

Izvoz pomeni vsako fizično gibanje blaga, ki zapusti statistično ozemlje Slovenije v namembni kraj statističnega ozemlja druge države in se tako odšteje od zalog materialnih virov Slovenije.

Uvoz pomeni vsako fizično gibanje blaga, ki vstopi na statistično ozemlje Slovenije iz statističnega ozemlja druge države in se tako doda zalogam materialnih virov Slovenije.

Poraba = proizvodnja + uvoz – izvoz

Lesna goriva:

• Peleti so standardizirana, sodobna oblika lesnih goriv. Narejeni so iz suhega lesnega prahu in žagovine. V postopku izdelave se uporabljata zgolj visok tlak in vodna para. Praviloma ne vsebujejo dodatnih kemičnih snovi. Za boljšo mehansko obstojnost lahko proizvajalci dodajo do 2 % naravnih aditivov (npr. koruzni škrob). Peleti imajo valjasto obliko premera 6 - 8 mm in so dolgi do 40 mm. V fazi izdelave se surovino potiska skozi cilindrične luknje matrike. Zaradi trenja prihaja do upočasnitve pretoka skozi odprtino (povečanje tlaka in temperature) ter posledično do stiskanja delcev surovine in nastanka peleta.
• Briketi so stisnjeni delci lesa ali skorje brez dodatka smol. V rabi so predvsem kot nadomestilo za drva, največkrat v kaminih. Njihova prednost pred drvmi je večja gostota energije (kar se kaže v daljšem času izgorevanja). Zaradi uporabljene surovine in postopka izdelave je vsebnost vode briketov od 12 do 15 %.
• Drva so tradicionalna oblika lesnih goriv v Sloveniji in jih najdemo v različnih tržnih oblikah. So les, ki je razžagan in po potrebi cepljen z namenom energetske izrabe v napravah, kot so peči, kamini ali kotli za centralno ogrevanje individualnih hiš oziroma stanovanj. Drva imajo praviloma določeno dolžino od 150 do 1000 mm: polena – energetski les, nasekan z ostrimi sekalnimi ali cepilnimi napravami, pri čemer je večina gradiva dolga od 150 do 500 mm; cepanice – les, razcepljen in razrezan praviloma na dolžino 500 mm ali več; okroglice – les, nerazcepljen in razrezan praviloma na dolžino 500 mm ali več.
• Sekanci so zdrobljena lesna biomasa v obliki koščkov določene velikosti, ki se izdelujejo z mehansko obdelavo z ostrim orodjem. Lesni sekanci so nepravilne štirikotne oblike, značilne dolžine od 3 do 45 mm in z majhno debelino v primerjavi z drugimi dimenzijami.

Večji delež rabe lesa v primarni energetski bilanci Republike Slovenije

V napovedi za leto 2021 (Energetska bilanca R Slovenije za leto 2021) naj bi znašala oskrba z energijo obnovljivih virov energije (brez hidro energije) v letu 2021 kar 32.001 TJ, kar bo za +1,4 % več kot leta 2020. Oskrba z neobnovljivimi industrijskimi odpadki (NIO) bo v letu 2021 znašala 2390 TJ, kar bo za -0,2 % manj kot leta 2020. V strukturi oskrbe z OVE in NIO prevladuje les in druga trdna biomasa s 64,1-odstotnim deležem (-0,1 % glede na leto 2020). Sledijo biodizel 10,5 %, NIO 6,9 %, geotermalna energija 8,3 %, sončna energija 5,4 %, biobencin 1,3 % in drugi OVE (deponijski plin, plin iz čistilnih naprav in vetrna energija) z 1,7-odstotnim deležem.

PROIZVODNJA IN PORABA PELETOV V SLOVENIJI

Proizvodnja peletov v Sloveniji narašča. Proizvodnja je v letu 2020 skupno znašala 148.000 ton, kar je za 10,4 % več kot v letu 2019. V letu 2020 je bilo evidentiranih  22 poslovnih subjektov, ki proizvajajo pelete za trg, med katerimi prevladujejo manjši proizvajalci. Največji proizvajalec je proizvedel več kot 50.000 ton, drugi pa proizvedejo do 20.000 t peletov letno. Ocenjujemo, da je na tem področju aktiven še kakšen proizvajalec, ki ga med raziskavo nismo evidentirali.

Ugotavljamo tudi, da je vse več proizvajalcev vključenih v certifikacijsko shemo ENplus, s katero zagotavljajo ustrezno kakovost vseh členov proizvodne verige lesnih peletov. V juniju 2021 ima v Sloveniji veljaven certifikat ENplus šest proizvajalcev. Vsi proizvajalci so vključeni v shemo za doseganje najvišje kakovosti, to je za kakovostni razred A1.

Bilančno porabo lesnih peletov spremlja Gozdarski inštitut Slovenije, porabo peletov v gospodinjstvih pa Statistični urad RS. Bilančna poraba peletov med leti niha, v zadnjih desetih letih je bila največja v letu 2016 (180.000 ton), ter v letu 2020, ko je presegla 200.000 ton. Poraba lesnih peletov v gospodinjstvih narašča in se v zadnjih petih letih giba med 73.000 in 76.000 ton.

Zunanja trgovina s peleti

V zadnjem desetletju je bila Slovenija neto uvoznik peletov, z izjemo v letu 2017, ko je bil izvoz večji od uvoza. V letu 2020 smo glede na podatke SURS uvozili nekaj več kot 257.000 ton lesnih peletov, kar je za 12 % več kot leta 2019. Uvoz peletov sicer od leta 2017 narašča. Prevladujoče države, iz katerih je Slovenija v lanskem letu uvažala lesne pelete, so bile: Romunija (36 % celotnega uvoza peletov), Ukrajina (23 %) in Avstrija (13 %).

Izvozne količine predstavljajo tako peleti slovenskih proizvajalcev kot tudi peleti, ki so bili predhodno uvoženi v Slovenijo (t. i. ponovni izvoz ali re-export). Zaradi živahne trgovine s peleti je za nacionalno raven uporaben kazalec zunanjetrgovinskega primanjkljaja oziroma presežka, ki je izračunan bilančno (izvoz – uvoz). Podobno kot v predhodnih letih (z izjemo leta 2017), smo tudi v letu 2020 na trgu lesnih peletov zabeležili zunanjetrgovinski primanjkljaj, kar dokazuje, da je bila poraba peletov večja od proizvodnje. Na podlagi podatkov SURS je lani zunanjetrgovinski primanjkljaj znašal dobrih 59.000 ton.

Izvoz lesnih peletov je lani znašal nekaj manj kot 198.000 ton in se je za 5 % zmanjšal v primerjavi z letom 2019. Kljub temu pa izvoz peletov še vedno ostaja na visoki ravni glede na zadnje 10–letno obdobje. Prevladujoči izvozni trg lesnih peletov iz Slovenije ostaja Italija (83 % celotne izvožene količine), z 9 % ji sledi Avstrija, 7 % količin pa smo lani izvozili v sosednjo Hrvaško. 

PROIZVODNJA BRIKETOV V SLOVENIJI

Na slovenskem trgu so v večji meri dostopni briketi iz uvoza. V letu 2018 smo identificirali 13 proizvajalcev briketov, ki so skupaj proizvedli okoli 5000 ton briketov. Večinoma gre za proizvodnjo za lastno porabo

Na podlagi ankete, opravljene konec leta 2021, ugotavljamo, da imamo na slovenskem trgu 14 proizvajalcev briketov, trije proizvajalci, ki so še leta 2018 proizvajali brikete, pa so prenehali z njihovo proizvodnjo.

V Sloveniji so leta 2020 proizvedli 6010 ton briketov, kar je za 19,3 % več kot v letu 2018. V največji meri podjetja proizvajajo manjše količine, prednjačijo pa tri podjetja, ki proizvedejo od 600 do 4500 ton briketov letno. Glede na povpraševanje bi bila proizvodnja lahko še večja, vendar pa jo omejuje količina razpoložljive surovine. Večina podjetij proizvaja brikete iz lesnih ostankov lastne proizvodnje, le eno podjetje surovino kupuje na trgu, saj proizvaja brikete iz kokosovih luščin. To podjetje je tudi edino, ki ima dve liniji za proizvodnjo briketov. Vsi proizvajalci brikete prodajajo, dva pa uporabljata brikete tudi za lastno rabo. Večina proizvajalcev prodaja brikete na lokalnem in širšem slovenskem trgu, štirje pa se ukvarjajo tudi z izvozom v tujino.

Zunanja trgovina z briketi

Od leta 2016 je Slovenija neto izvoznik lesnih briketov (slika 2). V letu 2020 smo po podatkih Statističnega urada Slovenije največ briketov uvozili iz Hrvaške (55 %), sledita Slovaška ter Bosna in Hercegovina. Glavni izvozni trg je Italija, kamor smo v letu 2020 izvozili več kot 80 % skupnega izvoza, sledi Avstrija (14 %).

PROIZVODNJA SEKANCEV V SLOVENIJI

Podatki, zbrani v raziskavi leta 2018, kažejo, da je bila proizvodnja sekancev v letu 2017 2.200.000 nm³. Največ sekancev je bilo proizvedenih v Savinjski regiji (530.000 nm³), tej je sledila Gorenjska (458.000 nm³), Jugovzhodna, Pomurska, Koroška, Osrednjeslovenska ter Primorsko-notranjska regija. V drugih regijah je bila proizvodnja  manjša od 100.000 nm³. Poleg proizvodnje sekancev v Sloveniji, sodelujoča podjetja z lastnimi sekalniki meljejo sekance tudi v tujini (predvsem podjetja, ki so locirana ob državni meji). Skupno so ta podjetja proizvedla 100.000 nm³ sekancev v tujini.

Iz dosedanjih raziskav proizvodnje sekancev v Sloveniji je razvidno aktivno dogajanje na tem področju. Po podatkih iz preteklih raziskav je bilo leta 2008 v Sloveniji 62 sekalnikov, v letu 2011 že 122, 186 v letu 2015, v letu 2018 pa kar 208. Torej se je število sekalnikov v zadnjih desetih letih več kot potrojilo. Glede na podatke iz študije v letu 2015, ko je proizvodnja sekancev znašala približno 1.500.000 nm³, se je proizvodnja sekancev znatno povečala. Proizvodnja lesnih sekancev v letu 2007 je bila ocenjena na 460.000 nm³, v letu 2011 pa na 1.000.000 nm³. Tako se je proizvodnja sekancev po naših podatkih v zadnjih desetih letih povečala za skoraj petkrat.

V raziskavo »Popis sekalnikov 2021« smo vključili 241 sekalnikov. Po številčnosti prevladujejo majhni sekalniki, z zmogljivostjo do 30 nm³/h, kar pomeni 45 % vseh evidentiranih sekalnikov. Z 29-odstotnim deležem jim sledijo srednji sekalniki (zmogljivosti 30-100 nm³/h), s 26-odstotnim deležem pa veliki sekalniki s sposobnostjo proizvodnje več kot 100 nm³/h. Podatki, zbrani v letu 2021, kažejo, da je bila proizvodnja sekancev v letu 2020 s sekalniki, zajetimi v raziskavo, 2.417.000 nm³. Največ sekancev je bilo proizvedenih v Savinjski regiji (640.000 nm³), tej je sledila gorenjska (422.000 nm³), jugovzhodna (327.000 nm³), pomurska, in osrednjeslovenska. Ostale regije so posamično proizvedle manj kot 200.000 nm³.

Evidentirani sekalniki kot vhodno surovino večinoma uporabljajo žagarske (35 %) in sečne ostanke (32 %). Sledi uporaba okroglega lesa slabše kakovosti (18 %), biomase iz zunajgozdnih površin (13 %) ter odsluženega lesa (3 %).

Zunanja trgovina s sekanci

V letih 2001–2003 ter 2010 je bila Slovenija neto uvoznica lesnih sekancev,  v ostalih letih pa je izvoz večji od uvoza.  V zadnjem desetletju se je izrazito povečal izvoz sekancev in je v povprečju znašal 292.000 ton; za primerjavo, v prejšnjem desetletju (2001–2010) je le ta znašal povprečno 64.000 ton. Povečane količine izvoza lesnih sekancev so zagotovo posledica tudi povečanih količin primerne surovine za izdelavo sekancev zaradi posledic sanacije pogostih ujm (žled, podlubniki, vetrolom) v zadnjem obdobju. Uvoz sekancev se (z izjemo leta 2017) od leta 2014 naprej zmanjšuje in je v zadnjih desetih letih v povprečju znašal 121.000 ton.

Glede na strukturo izvoza lesnih sekancev po glavnih dveh skupinah drevesnih vrst, v zadnjem desetletju prevladujejo iglavci. Delež iglavcev in listavcev v izvozu sicer med leti niha; najvišji delež iglavcev je bil v obdobju 2014–2018, kar prav tako povezujemo z sanacijo poškodovanih gozdov zaradi ujm. Takrat je delež iglavcev v skupnem izvozu znašal v povprečju 75 %.

Od leta 2009 naprej v strukturi uvoza lesnih sekancev prevladujejo sekanci iz listavcev. Najvišji deleži listavcev glede na skupni uvoz, so bili v zadnjem desetletju v obdobju 2011–2016 (v povprečju 83 %). Od leta 2017 naprej pa se delež sekancev iz listavcev v skupnem uvozu zmanjšuje.

V letu 2020 je bilo izvoza lesnih sekancev nekaj manj kot 450.000 ton. Od tega je bilo 53 % izvoza v Avstrijo, s 25 % sledi Italija ter vsak z 11 % sledita Hrvaška in Madžarska. Skupaj smo v letu 2020 izvozili 331.000 ton (74 %) iglavcev ter 119.000 ton (26 %) listavcev. Uvoz lesnih sekancev je v letu 2020 znašal nekaj manj kot 79.000 ton, od tega smo 78 % sekancev uvozili iz Hrvaške, s 14 % sledi Avstrija. V strukturi uvoza je z 57 % prevladoval uvoz lesnih sekancev iz listavcev.

PROIZVODNJA IN PORABA DRV V SLOVENIJI

V preteklosti sta bila pripravljena dva kataloga proizvajalcev lesnih goriv. Prvi (Katalog proizvajalcev polen in sekancev v Sloveniji: 2008/2009), je bil pripravljen leta 2009 (Krajnc in Premrl, 2009), drugi (Katalog proizvajalcev polen in sekancev v Sloveniji: 2012), je bil pripravljen leta 2012 (Krajnc in Čebul, 2012). V katalogih so zbrani večji (podjetja z vsaj tremi zaposlenimi) proizvajalci polen in lesnih sekancev, ter podjetja v Sloveniji, ki se ukvarjajo z gozdarstvom. Glavno oviro pri iskanju proizvajalcev lesnih goriv predstavlja dejstvo, da so proizvajalci polen običajno manjši in pogosto nimajo registrirane dejavnosti, zato jih je težje poiskati.

Proizvodnjo drv v Sloveniji letno spremlja Gozdarski inštitut Slovenije in sicer v okviru analiz strukture proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov. V zadnjem 10-letnem obdobju je bila proizvodnja drv največja v letu 2014, ko je le ta znašala 1,7 milijonov m³. Od leta 2018 se proizvodnja drv zmanjšuje, glavni razlog za to je verjetno zamenjava kurilnih peči s sodobnejšimi energetskimi sistemi pri več gospodinjstvih. V letu 2020 je tako proizvodnja drv znašala 1,15 milijonov m³. S povprečno 84 % v zadnjih desetih letih prevladuje proizvodnja drv iz listavcev.

Bilančno porabo drv spremlja Gozdarski inštitut Slovenije, porabo drv v gospodinjstvih pa Statistični urad RS. Poraba drv v gospodinjstvih je večja od bilančne porabe, tudi zato, ker gospodinjstva poročajo porabo drv pridobljenih tudi iz negozdnih površin. Povprečna poraba drv v gospodinjstvih v zadnjem desetletju znaša 1,64 milijonov m³, z upadanjem od leta 2016 naprej. Bilančna poraba drv pridobljenih iz gozda, pa v zadnjem desetletju povprečno znaša 1,13 milijona m³.

Zunanja trgovina z drvmi

Po podatkih SURS je Slovenija v zadnjem desetletju neto izvoznica drv. V obdobju 2011 do 2018 je  povprečno izvozila 370.000 m³ drv, v letu 2019 in 2020 pa se je izvoz le teh izrazito zmanjšal, in sicer na okrog 200.000 m³. Glavna uvoznica drv iz Slovenije je Italija, kamor smo v letu 2020 izvozili 78 % vseh količin drv. Uvoz drv je bil večji v obdobju 2011–2013, ko je le ta znašal povprečno 235.000 m³, od leta 2014 pa je uvoz drv dokaj konstanten z rahlim trendom upadanja od leta 2016 naprej. V letu 2020 je uvoz drv znašal 139.000 m³, kar je najmanj od leta 2010. Pri interpretaciji podatkov o zunanji trgovini drv je potrebna previdnost zaradi možnosti napačnega razvrščanja skupin pri podjetjih, ki uvažajo te vrste lesa (npr. del poročanega lesa za kurjavo je les za celulozo in plošče).

Več o lesnih gorivih: https://wcm.gozdis.si/sl/infogozd/prirocnik-za-lastnike-gozdov/lesna-goriva/

Cilj so povzeti po:

Resolucija o nacionalnem gozdnem programu. 2007. (Uradni list RS, št. 111/07) 

Druge zakonodajne podlage:

Operativni program za izvajanje Nacionalnega gozdnega programa 2017–2021. 2017. Sklep Vlade RS na 146. redni seji z dne 31. 8. 2017.

Poročilo o izvajanju nacionalnega gozdnega programa v obdobju 2015–2019, 2021. Sklep Vlade RS št. 34000-6/2020/4 z dne 14. 10. 2021.

Izvor baze podatkov:

Popisi proizvajalcev lesnih goriv in strojev za izdelavo lesnih goriv, ki jih opravlja Gozdarski inštitut Slovenije. Popisi potekajo letno (peleti) ali periodično (sekanci in briketi).

Zbiranje cen lesnih goriv, za kar skrbi Gozdarski inštitut Slovenije. Zbiranje cen poteka dvakrat letno (april/oktober).

Zbiranje podatkov z vprašalnikom Poraba energije in goriv v gospodinjstvih (APEGG) je v domeni SURS.

Skrbnik podatkov:

Gozdarski inštitut Slovenije

Statistični urad RS (SURS)

Ministrstvo za infrastrukturo 

Datum zadnjega zajema podatkov

Peleti: maj 2021

Sekanci: maj – avgust 2021

Briketi: december 2021

Cene lesnih goriv: oktober 2021

Raba lesa kot energenta: november 2021

Energetska bilanca R Slovenije – januar 2022

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalec 

Podatki o Rabi lesa v energetske namene v različnih sektorjih so posodobljeni vsako leto, ko so na voljo končni podatki v statistični zbirki Si-STAT.

Podatki o Rabi energentov v gospodinjstvih so posodobljeni vsako leto, ko so na voljo končni podatki v statistični zbirki Si-STAT.

Podatki iz Letne energetske bilance za R Slovenijo so posodobljeni enkrat letno, ko Ministrstvo za infrastrukturo objavi energetsko bilanco za tekoče leto.

Peleti

Vsako leto od leta 2010 naprej je v spomladanskih mesecih narejen popis slovenskih proizvajalcev lesnih peletov in količine proizvodnje. Podatki se zbirajo s pomočjo spletnega in telefonskega anketiranja.

Podatki o zunanji trgovini so posodobljeni vsako leto, ko so na voljo končni podatki v statistični zbirki Si-STAT.

Briketi

Popis proizvajalcev lesnih briketov je bil prvič narejen ob koncu leta 2018 in  podatki o proizvodnji briketov pridobljeni za leto 2018. V prihodnje je predvidena posodobitev podatkov na vsaka tri leta. Podatki se zbirajo s pomočjo spletnega in telefonskega anketiranja.

Sekanci

Spremljanje proizvodnje sekancev na Gozdarskem inštitutu Slovenije redno poteka že od leta 2008. Tako je bila baza lastnikov sekalnikov, ki dosežejo učinek vsaj 5 nm³/h, posodobljena še v letih 2011, 2015, 2018 in 2021. Podatki se zbirajo s pomočjo spletnega in telefonskega anketiranja.

V raziskavo je vključena večina lastnikov sekalnikov v Sloveniji, ki jih je moč identificirati. Podatki o lastništvu sekalnikov so pridobljeni iz baze podatkov o prejemnikih nepovratnih sredstev, baze kupcev strojev, prek članov strojnih krožkov ter iz malih oglasov na spletu. Popis sekalnikov zajema podjetja in fizične osebe, ki se ukvarjajo s proizvodnjo lesnih sekancev. Podjetja lahko sekance nato prodajajo ali se ukvarjajo z nadaljnjo rabo sekancev v energetske namene (lastno ogrevanje, toplarne, kogeneracije, proizvodnja pelet ...). V raziskavo niso vključena največja industrijska podjetja, ki sekance proizvajajo za potrebe izdelave svojih končnih lesnih produktov. V vseh popisih sekalnikov se število sekalnikov v Sloveniji nanaša na leto popisa, podatki o proizvodnji sekancev pa se nanašajo na preteklo koledarsko leto.

Podatki o zunanji trgovini so posodobljeni vsako leto, ko so na voljo končni podatki v statistični zbirki Si-STAT.

Metodologija obdelave podatkov

Statistiko uvoza in izvoza blaga spremlja Statistični urad RS (SURS), podatke pa zbira Finančna uprava RS, natančneje Carinski urad RS (CURS). V statistični zbirki Si-STAT so podatki o zunanji trgovini lesnih goriv na voljo po posameznih šifrah Kombinirane nomenklature (KN). Osnovni podatki so prikazani v merski enoti kilogram. Poraba lesnih goriv je deloma izračunana bilančno (proizvodnja + uvoz – izvoz).

Informacije o kakovosti:

• Prednosti in slabosti kazalca:

Podatki za pelete se zbirajo od leta 2010, vsako leto na enak način. Za brikete so bili podatki zbrani le enkrat, in sicer za leto 2018, in bodo posodobljeni v letu 2022. Podatki za sekance se zbirajo od leta 2008 vsake tri leta. Podatke o proizvajalcih drv je težje poiskati, saj so ti običajno manjši in pogosto nimajo registrirane dejavnosti. Zato tudi ni mogoče priti do natančnih podatkov o proizvodnji drv, ampak lahko ta podatek le ocenimo. Podatki o zunanji trgovini so natančni, saj jih prek ustaljenega sistema zbira Carinski urad RS, statistiko pa spremlja SURS.

• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost: 

Podatki so za spremljanje trenda rabe lesa v energetske namene zanesljivi. Energetska bilanca Republike Slovenije prikazuje podatke o preskrbi, energetski pretvorbi (transformaciji) in porabi vseh virov energije v Republiki Sloveniji po metodologiji OECD/IEA in po mednarodno primerljivi metodologiji EUROSTAT. Pomanjkljivi so podatki za spremljanje različnih lesnih goriv v gospodinjstvih in v drugih manjših energetskih sistemih. Podatke o cenah lesnih goriv po enotni metodologiji spremljamo na Gozdarskem inštitutu Slovenije od leta 2011 dalje.

• Zanesljivost kazalca (arhivski podatki):

Zanesljivost starejših podatkov je primerljiva z novejšimi. 

• Negotovost kazalca (scenariji/projekcije):

Projekcije v kazalec niso vključene. 

• Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 1
  • Relevantnost (1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno): 1
  • Točnost (1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z  zakonodajo EU, 2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni, 3 = interni podatki): 1
  • Časovna primerljivost (1 = vsaj 10-leten niz podatkov, 2 = vsaj 5-leten niz podatkov, 3 = manj kot 5-leten niz podatkov): 1
  • Prostorska primerljivost (1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne, 2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni, 3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni): 2

Druge opombe: 

Literatura oz. reference 

Energetska bilanca Republike Slovenije. 2021. Ministrstvo za infrastrukturo. 62 str. https://www.energetika-portal.si/dokumenti/statisticne-publikacije/letna-energetska-bilanca/

Jemec T., Sever K., Piškur M., Kocjan D., Krajnc N. 2018. Popis sekalnikov 2018. Gozdarski inštitut Slovenije, založba SilvaSlovenica: 4 str.

https://www.gozdis.si/f/docs/gradiva/Popis-sekalnikov-2018_web.pdf (19.11.2021)

Mušič A., Mesarič I., Živec J. 2021. Izvoz in uvoz blaga. Metodološko pojasnilo. Statistični urad Republike Slovenije. 12 str. https://www.stat.si/statweb/File/DocSysFile/8287 (18.11.2021)

Saražin J., Jemec T., Stare D., Ščap Š., Žitko U., Krajnc N. 2021. Popis sekalnikov 2021. Gozdarski inštitut Slovenije, založba Silva Slovenica: 4 str.