Merjenje okroglega lesa

Merjenje in način izračunavanja volumna hlodov predstavlja stično točko med prodajalcem in kupcem in je podlaga za plačilo blaga. Kljub temu, da ta postopek na prvi pogled deluje enostavno, v izogib sporom že dolgo obstajajo dogovorjena pravila bodisi v obliki uzanc, dogovorov, standardov in pravnih predpisov. Merjenje količin in določanje kakovosti okroglega lesa je ključno tako za lesnopredelovalno industrijo kot tudi za lastnika gozdov in podjetja, ki se ukvarjajo s trgovanjem. Med meritvami bomo v nadaljevanju obravnavali načine izmere količin okroglega lesa, določanje kakovosti, razmerja med maso in volumnom ter področje standardizacije.

Pravila merjenja dimenzij hlodov - sprehod skozi čas

Volumen hloda se je in se še določa tako, da se na podlagi izmerjene dolžine in srednjega premera s pomočjo Huber-jevega obrazca izračuna volumen valja v m3 na dve decimalki. Razvoj samega merjenja dolžin in premerov pa ima zanimiv zgodovinski razvoj. Začnimo s pravili, ki so bila zgodovinsko prisotna na našem prostoru. V Uzancah dunajske borze za trgovino z lesom iz leta 1911 so pravila merjenja in način izračuna volumna hlodov izjemno jasno predpisana:

• Volumen hlodov se izračunava na podlagi dolžine hloda in premera na sredini hloda.
• Dolžina hloda se pri iglavcih meri na 0,5 metra. Pri poševno odrezanih hlodih se upošteva najkrajša dolžina.
• Nadmere pri dolžinah se ne upoštevajo pri pravilih merjenja in izračunavanja volumna.
• Premer hlodov je vedno premer brez skorje, merjen na polovici dolžine hloda. Premer se meri v celih centimetrih, tako, da se decimalke ne upoštevajo. Skorja se na mestu merjenja odstrani ali pa se jo odšteje od izmerjenega premera.
• Kupec lahko pri merjenju zahteva dve medsebojno pravokotni meritvi premera, pri čemer se pri aritmetični sredini decimalna mesta ne upoštevajo.

Tudi Ljubljanske Uzance za trgovino z lesom iz leta 1925 vsebujejo podobna določila. Za zaokroževanje premera na sredini hloda brez skorje uporabljajo besedno zvezo ''premer v polnih centimetrih'', kar pomeni zaokroževanje navzdol (enako kot pri Uzancah dunajske borze). Nekoliko bolj je določeno merjenje za hlode, ki imajo neokrogel prerez, kjer opredeljujejo, da se izmerita dva premera, in sicer ožji in širši premer, polovica vsote teh dveh premerov pa velja za pravi premer (zaokrožen navzdol). Najbolj dodelana pravila o merjenju in izračunu volumna hlodov najdemo v predpisu iz Nemčije iz leta 1935, ki ima okrajšavo HOMA. Praktično identična pravila veljajo še danes. Glede na zgoraj predstavljene principe so v HOMA še dodatno opredeljena naslednja pravila:

• Opredeljujejo možnost izmere daljših debel s sekcijsko izmero.
• Pri premerih hlodov do 20 cm se premer hloda meri enkrat in sicer tako, kot leži v gozdu (vodoravni premer). Pri hlodih (deblih) s srednjim premerom nad 20 cm se srednji premer meri dvakrat. V tem primeru sta premera pravokotna drug na drugega in po možnosti predstavljata največji in najmanjši premer na mestu merjenja.
• Vse meritve premera se zaokrožujejo navzdol na cm, prav tako aritmetična sredina, če ima kos srednji premer 20 cm in več.
• Mesto merjenja premera hloda je na polovici tržne dolžine hloda, nadmera se ne upošteva. V primeru, da je na hlodu (deblu) prisoten zasek (zaradi sečnje), se dolžina začne meriti iz mesta, ki je na polovici zaseka.

Iz pregleda je razvidno, da se dogovorjeni načini in principi merjenja dimenzij hlodov v zadnjih 100 letih niso bistveno spremenili. Principi veljajo še danes, v Avstriji so opredeljeni v njihovih Uzancah ter standardu ÖNORM L 1021 (Vermessung von Rundholz), v Nemčiji so izdelali nova celovita pravila RVR, ki so medsektorsko usklajena (sektor gozdarstvo in sektor predelave lesa), zgodovinsko pa so bila v uporabi določila predpisa HKS, katerega načela so še danes v rabi. Tudi jugoslovanski JUS standardi so sledili zgodovinskemu razvoju in so imeli enaka določila.

 

Priporočila za merjenje količin okroglega lesa
Priporočila za merjenje količin okroglega lesa (z upoštevanjem evropskega standarda EN 1309-2):

• Merjenje dolžin okroglega lesa se izvaja z merilnimi pripomočki, ki imajo natančnost meritev najmanj 1 cm. Meri se najkrajša dolžina med prerezoma sortimenta. Dolžina se izraža v metrih, zaokroženo navzdol na eno decimalno mesto. V primeru uporabe oziroma prodaje po nominalnih dolžinah se izmerjena dolžina zaokroži navzdol na najbližjo nominalno mero. V primeru, da je prisotna dvojna krivost okroglega lesa se meri dolžino po delih, ki so ravni ali pa imajo enojno krivost.
• Merjenje premera se izvaja z merilnimi pripomočki, ki imajo natančnost meritve premera najmanj 1 cm. Premer se meri na sredini sortimenta. Če je na tem mestu kakšna odebelitev ali druga deformacija se meri pred in za deformacijo ter vzame srednji premer. V primeru merjenja s klupo, se pri sortimentih, ki imajo premer pod 20 cm izvede le ena meritev. V primerih, ko je premer sortimenta večji od 20 cm, ali ko je prisotna ovalnost, se izvede dve meritvi, ki sta pravokotni druga na drugo. Če je sortiment ovalen, lahko tudi v tem primeru izvedemo le eno meritev. Premer se meri brez skorje. V primeru, ko merjenje premera sortimenta vključuje skorjo, se le to odšteje. Dvojno debelino skorje, ki se odšteje od premera, se lahko izmeri na posameznem sortimentu, lahko se je določi iz tabel ali določi na podlagi sporazuma s kupcem. V primeru ene meritve se premer izraža v centimetrih, zaokroženo navzdol. V primeru dveh meritev se posamezni meritvi zaokrožita navzdol, povprečni premer pa na najbližji centimeter.
• Volumen se izračuna s pomočjo formule (Huberjeva formula):
  V = (π / 4) x d2 x l x (0,0001)

V – volumen v kubičnih metrih na dve ali tri decimalke natančno;
d – srednji premer v centimetrih
l – dolžina v metrih
π - število ‘’PI’’, v izračunih se lahko uporablja tudi vrednost 3,1416.

V primeru kombiniranih sortimentov se volumen izračunava za vsak del posebej in na koncu sešteje.

Dodatno o določanje srednjega premera hloda
Določanje srednjega premera hloda je najbolj občutljiv del pri določanju volumna hloda. Pravilen način določanja srednjega premera hloda je prikazan na sliki. Za pojasnitev pravil zaokroževanja je nazoren primer:

• Nezaokrožen največji premer (dmax) = 45,7 cm (zaokroženo navzdol 45 cm).
• Nezaokrožen najmanjši premer (dmin) = 42,1 cm (zaokroženo navzdol 42 cm).
• Srednji premer kosa za obračun volumna je 43 cm (aritmetična sredina zaokroženih vrednosti je 43,5 cm, ki se zaokroži navzdol na 43 cm).

V primeru, da bi bil kot srednji premer upoštevana le npr. največja meritev (45 cm), bi bil neupravičeno (in v neskladju s pravili) obračunski volumen precenjen za 10 %.

Slika: Pravilno določanje srednjega premera z dvema pravokotnima meritvama.

Terenske meritve dimenzij in izračuni volumna na podlagi klasičnega merjenja s premerko in metrom so obremenjeni z vrsto objektivnih in subjektivnih dejavnikov. Med objektivnimi dejavniki, ki vplivajo na (ne)natančnost klasičnega načina merjenja hlodov sta najbolj izrazita nedosledno izvajanje dveh pravokotnih meritev ter način odštevanja debeline skorje, pa tudi hitenje pri izmerah na terenu (npr. pri nalaganju na kamion). Poleg teh so lahko prisotne neustrezne premerke, subjektivno večanje ali nižanje premerov … Zaradi tega terenske meritve ne morejo biti objektivna referenčna vrednost za primerjavo s tehnološko dovršenimi in neodvisno kontroliranimi napravami elektronske izmere v tujini in v nekaterih podjetjih v Sloveniji.

Elektronska izmera hlodov na žagarskih obratih
Elektronska izmera hlodov na žagarskih obratih je v razvitih državah zaradi vrste prednosti uveljavljena. Za namene obračuna blaga med kupcem in prodajalcem so na nacionalnih ravneh dogovorjena in urejena pravila s konsenzom med profesionalnimi predstavniki združenj gozdarskih podjetij in lesnopredelovalnih podjetij, kjer imajo glavno vlogo moderni žagarski obrati. Merilne naprave so v Avstriji in Nemčiji kontrolirane s strani nacionalnih organov in s tem zagotavljajo opredeljene kakovostne zahteve izmer in načina obračunavanja volumna. V primeru, da hlodi niso olupljeni, so opredeljena pravila za zmanjšanje premerov za dvojno debelino skorje. Sistem elektronskega merjenja omogoča pri modernih napravah določitev pravega volumna, ki je blizu volumnu, ki bi ga dobili s potapljanjem. Zavedati se je namreč treba, da je tradicionalni in razširjeni način izračuna volumna s Huber-jevo formulo le približek pravega volumna, v povprečju je nižji okoli 3 %. V pravilih se principa določanja srednjega premera hloda v Avstriji in Nemčiji nekoliko razlikujeta. V Nemčiji se na podlagi meritev premerov v definiranih smereh (npr. horizontalna in vertikalna) izračuna navzdol zaokrožen srednji premer iz dveh pravokotnih navzdol zaokroženih meritev. Tudi srednji premer je zaokrožen navzdol. Po standardni formuli se izračuna volumen. V Avstriji se zaradi razvoja elektronskih naprav v zadnji verziji standarda za določanje srednjega premera upošteva najmanjši povprečni premer dveh pravokotnih meritev. Teoretično je ta način določanja srednjega premera najbolj pravilen.

Maso lesa lahko merimo v svežem ali pa absolutno suhem stanju. Masa se izraža v tonah ali kilogramih.

Merjenje in izračun količine prostorninskega lesa (volumna zložajev) zahteva jasno opredeljene metode meritve in način izračuna.

Količina prostorninskega lesa se izraža v prostorninskih m3. Z zmnožkom povprečne višine, širine in dolžine se določi prostornina zložaja. V primeru, da se na podlagi volumna prostornine zložajev določi volumen okroglega lesa, je potrebna opredelitev pretvorbenih faktorjev in načina izračuna.

Količina prostorninskega lesa se lahko izraža v ekvivalentih m3 okroglega lesa z ali brez skorje, ki se določi tako, da se prostornina zložaja pomnoži z ustreznim pretvorbenim faktorjem. Količine se lahko izraža tudi v kg oziroma tonah in se določi s tehtanjem ali s pretvorbenim faktorjem. Količino gozdnih lesnih sortimentov se torej meri z volumnom ali z maso v merskih enotah v skladu s predpisom, ki ureja merske enote. Količino se lahko izrazi v m3 okroglega lesa z ali brez skorje, s tem, da se navede ali gre za dejanski volumen ali tržni volumen. Količino lesa za kurjavo, lesa za proizvodnjo ivernih in vlaknenih plošč ter lesa za proizvodnjo celuloze se lahko meri v prostorninskih metrih (prm). Količina sekancev se lahko izraža v nasutih kubičnih metrih (nm3). Količina gozdnih lesnih sortimentov se lahko izraža v ekvivalentih okroglega lesa brez skorje.

Preglednica: Pretvorbeni faktorji iz mase okroglega lesa (s skorjo) v volumen lesa brez skorje (prilagojeno iz Fonseca 2005)

 

Pretvorba prostorninskih metrov v ekvivalente okroglega lesa je možna z uporabo pretvorbenih faktorjev. V grobem vsebuje prostorninski m3 66,7 % lesa, 11,5 % skorje in 21,9 % zraka. Na pretvorbene faktorje vplivajo povprečni premer kosov, kakovost zlaganja, kakovost odstranjevanja vej, krivost in delež skorje. Volumen okroglega lesa se v Evropi običajno določa z merjenem dolžine in premera ter uporabo Huberjeve formule. V Združenih državah Amerike in v Kanadi je v uporabi bolj razširjena Smalianova formula za določanje volumna, ki temelji na meritvah manjšega in večjega premera sortimenta.

Neto oziroma tržni (komercialni) volumni so izračunani iz tržnih dolžin (nadmera ni upoštevana) in srednjega premera, ki je zaokrožen navzdol. Tržni volumen je zato vedno manjši od pravega volumna (''true volume''). Pri pretvarjanju volumnov s skorjo v volumen brez skorje lahko za iglavce uporabimo faktor 0,90, za listavce pa 0,94. V obrnjenem primeru, ko iz volumna lesa brez skorje izračunavamo volumen lesa s skorjo, lahko uporabimo za iglavce faktor 1,11 in za listavce 1,06. Delež skorje je odvisen predvsem od drevesne vrste in premera sortimenta. Dvojna debelina skorje se pri meritvah premera hlodov odšteje od izmerjenega premera.

 

Preglednica: Dvojna debelina skorja glede na premer sortimenta (prilagojeno iz TURK in LIPOGLAVŠEK)