Oblike in načini prodaje lesa

Okrogli les, ki prihaja na trg zajemamo pod izrazom tržna proizvodnja. Pri lesu za domačo porabo prevladuje les za kurjavo. Pri tržni proizvodnji pride do odnosa med prodajalcem in kupcem blaga oziroma v našem primeru okroglega lesa. Kupce lesa lahko delimo na:

Poslovni subjekti z dejavnostjo predelave lesa: kategorija zajema poslovne subjekte z registrirano dejavnostjo predelave lesa v Sloveniji. V to skupino spadajo tudi manjši predelovalci lesa (manjši obrtniki, mizarji,…) in poslovni subjekti, ki proizvajajo energijo (toplota, električna energija). Drugi poslovni subjekti: kategorija zajema poslovne subjekte, ki se ne ukvarjajo s predelavo lesa (npr. trgovci z lesom, posredniki za prodajo lesa, …). Fizične osebe: zajema kupce, ki nimajo registrirane dejavnosti (npr. nakup lesa za kurjavo za ogrevanje gospodinjstev).


Okrogli les lahko prodajamo na panju ali kot izdelane gozdne lesne sortimente.

 

Prodaja lesa na panju

Pri prodaji lesa na panju je predmet prodaje za posek označeno (odkazano) stoječe drevje ali izjemoma celoten sestoj, ki mora biti na robnih drevesih označen. Pri prodaji lesa na panju se pogodba med lastnikom gozda in kupcem sklepa pred posekom drevja, posek in spravilo lesa opravi kupec za svoj račun. Za določitev vrednosti potrebujemo izmero ali oceno količine okroglega lesa in kakovosti za posek označenega drevja. Le ta se lahko določi na več različnih načinov:

·         Volumen povzamemo po t. i. odkazilnem manualu (pripravi ga Zavod za gozdove Slovenije in posreduje ob izdaji odločbe o odobritvi poseka) v neto kubičnih metrih, kakovost se oceni na podlagi drevesne vrste in debelinske strukture dreves ter ogleda označenega drevja (prisotnost poškodb, zdravstveno stanje, vejnatost…).

·         Izmera volumna in določitev kakovosti se izvede na kamionski cesti – pred odpremo gozdnih lesnih sortimentov s strani kupca.

·         Možne so tudi različne kombinacije obeh navedenih načinov (npr. na kamionski cesti se izvede le izmera volumna, za določitev vrednosti se upošteva dogovorjena povprečna kakovost, kakovost se ocenjuje le za vrednejše sortimente…).

Poleg celotne vrednosti in načina določitve se v pogodbo povzame tudi vse zahteve in pogoje, ki jih vsebuje odločba o odobritvi poseka in se nanašajo na izvedbo sečnje in spravila ter ureditve sečišča. V pogodbi mora biti tudi jasno opredeljeno, da kupec prevzema vse zaveze, ki izvirajo iz EU predpisov glede določitve obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode. Lastnik v primeru prodaje na panju formalno prodaja drevesa in ne gozdne lesne sortimente, zato obvezo izvedbe t. i. sistema potrebne skrbnosti pri prodaji lesa preide na kupca (več na: https://www.gov.si/teme/sledljivost-prometa-z-gozdnimi-lesnimi-sortimenti/).

Glavne prednosti take prodaje so:

  • Lastniku gozda ni potrebno organizirati sečnje in spravila;
  • Lastnik gozda prodaja celotno odkazano drevje – dobre in slabše kakovosti;
  • Kupec sam usmerja pridobivanje lesa kakor to ustreza njegovim obveznostim, dobavnim rokom in potrebam tržišča (izvedba pa mora biti v okviru pogojev in zahtev iz odločbe o odobritvi poseka);
  • Kupec, ki kupi les na panju, je zainteresiran za čim boljše vrednostno in količinsko izkoriščanje odkazanega drevja, saj je od tega v veliki meri odvisen njegov zaslužek;
  • Lastnik gozda ni zavezan k vodenju sistema potrebne skrbnosti.

Glavne slabosti prodaje lesa na panju so:

  • Zahteva zanesljivo predhodno oceno količine in kakovosti sortimentov;
  • Lastnik gozda se s prodajo lesa na panju odreka koristim, ki bi jih imel, če bi sam opravil tudi pridobivanje lesa;
  • Kupec je zainteresiran samo za lesno maso ne pa tudi za prihodnost gozda in njegov razvoj.

Prodaja lesa na panju se lahko izvede z  neposredno prodajo kupcu, lahko se izvede tudi licitacija (v Sloveniji redkeje uporabljena oblika), kjer je praviloma merilo za izbor kupca najvišje ponujena vrednost.

 

Prodaja izdelanih sortimentov

Pri prodaji izdelanih gozdnih lesnih sortimentov lastnik gozda sam ali kdo drug za njegov račun opravi pridobivanje gozdnih lesnih sortimentov in jih proda. V tem primeru so predmet prodaje izdelani sortimenti. Pridobivanje lesa (sečnja in spravilo) opravi lastnik sam ali s pomočjo kvalificiranih izvajalcev.

Glavne prednosti take prodaje so:

  • Kakovost in količina gozdnih lesnih sortimentov je določena pred prodajo, tveganje prodajalca in kupca je manjše kot pri prodaji lesa na panju;
  • Lastnik lahko, glede na razmere na trgu, posameznemu kupcu proda le določene sortimente in s tem optimira svoje prihodke;
  • Lastnik gozda ima večji vpliv na izvajanje del v gozdovih.

Glavne slabosti prodaje izdelanih sortimentov so:

  • Lastnik gozda mora poznati sistem razvrščanja po kakovosti in način merjenja gozdnih lesnih sortimentov;
  • Lastnik gozda, ki ni spreten trgovec in ne pozna razmer na trgu, težje opredeli pravo vrednost gozdnih lesnih sortimentov;
  • Za pridobivanje gozdnih lesnih sortimentov mora lastnik gozda poskrbeti sam ali najeti izvajalca;
  • Lastnik gozda je v nevarnosti, da bo težko prodal sortimente slabše kakovosti, sortimente, ki v določenem trenutku na trgu predstavljajo presežek ali majhne količine specifičnih sortimentov;
  • Lastnik gozda je zavezan k vodenju sistema potrebne skrbnosti.

·         Lastnik gozda je zavezan k vodenju sistema potrebne skrbnosti.

Prodaja gozdnih lesnih sortimentov se lahko izvede z neposredno s prodajo kupcu ali v obliki licitacije (dražbe, zbiranja ponudb).

Neposredna prodaja kupcu

Prodaja med prodajalcem (lastnikom gozda) in kupcem se izvede na podlagi pogodbe. Bistveni elementi pogodbe so naziv kupca in prodajalca, količina in cena gozdnih lesnih sortimentov oziroma njihova vrednost. Določi se tudi način in roke plačila, bistvena je tudi opredelitev kraja prodaje/dobave sortimentov– ali se sortimente proda na kamionski cesti in za prevoz skrbi kupec ali pa prodajalec (lastnik gozda) dobavi sortimente na dogovorjeni kraj pri kupcu. Od tega določila je tudi odvisno, čigava je odgovornost za pripravo t.i. knjigovodske listine, ki mora spremljati vsak prevoz gozdih lesnih sortimentov (več na: https://www.gov.si/teme/sledljivost-prometa-z-gozdnimi-lesnimi-sortimenti/).

Licitacija

Licitacija je način prodaje pri katerem prodajalec po predhodnem javnem obvestilu (oglasu), na podlagi predhodno določenih pogojev licitacije in z označbo prodajne cene, v določenem času, na določenem kraju in v prisotnosti interesentov nudi na prodaj določeno blago ali izdelke. Na licitaciji se pravilom prodaja vrednejše sortimente ali večje količine lesa, saj predstavlja licitacija dodaten strošek. Prodajalec se lahko vključi v licitacije, ki jih organizirajo drugi. V zadnjih letih so se v Sloveniji uveljavile licitacije najvrednejših oziroma najkakovostnejših sortimentov v Slovenj Gradcu (v organizaciji Društva lastnikov gozdov Mislinjske doline, Zveze lastnikov gozdov Slovenije in Zavoda za gozdove Slovenije). Prednost takšnih licitacij so predvsem visoke cene za najboljše sortimente in veliko število kupcev iz Slovenije in sosednjih držav. V letu 2022 je bil hlod javorja (rebraš) prodan za 23.000 EUR/m3, celoten hlod je dosegel vrednost 47.852 EUR.

Licitacije se razlikujejo po načinu oddaje ponudbe in po načinu sprejema ponudbe s strani prodajalca. Po obliki razlikujemo ustno in pisno licitacijo. Po načinu sprejemanja pa licitacije navzgor ali navzdol. Ustna licitacija se vrši z licitiranjem navzgor ali navzdol, pisna pa samo navzgor. Pri ustni licitaciji ponudniki glasno izražajo ponujene cene, pri pisni licitaciji pa so ponudbe pisne in bolj detajlno obrazložene. Pri pisni licitaciji se licitiranje vrši naenkrat. Izklicna cena vsebuje polno vrednost predmeta prodaje. Za razliko od ustne licitacije posamezen ponudnik ne ve za ponudbo drugega.

Pri licitaciji navzgor izhajajo ponudniki iz izklicne cene in ponujajo več. Začetno ceno določi prodajalec z zneskom, ki je pri ustnih licitacijah nekaj nižji od dejanske vrednosti izdelka. Licitacija navzgor je lahko pisna ali ustna. Licitacija navzdol je izključno ustna. Njeno izhodišče je začetna cena, ki je višja od dejanske vrednosti. Vodja licitacije objavi začetno ceno in jo, če ni ponudnika, postopoma znižuje, dokler eden od ponudnikov ne sprejme ponudbe. Pri vsaki licitaciji morajo biti v naprej objavljena in dogovorjena pravila. Licitacijo je potrebno pravočasno najaviti potencialnim kupcem surovine.

Obračun DDV pri prodaji lesa

Fizična oseba (lastnik gozda) je oproščen obračunavanja DDV pri prodaji lesa iz svojega gozda. To velja za tiste lastnike, ki imajo obdavčitev dohodka iz lastnega gozda le na podlagi katastrskega dohodka. DDV pa morajo obračunati tisti lastniki, ki so se odločili, da se za njihovo kmečko gospodinjstvo dohodek iz gozdarske dejavnosti ugotavlja na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov oziroma dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov ali so upravičeni do pavšalnega nadomestila in imajo za to dovoljenje davčnega organa. Več na:

https://www.fu.gov.si/davki_in_druge_dajatve/podrocja/davek_na_dodano_vrednost_ddv/#c4623.

 

Priporočila pri prodaji lesa

  • Vrsta prodaje: Prodajalec (lastnik gozda) se mora najprej odločiti glede vrste prodaje – prodajo na panju ali gozdnih lesnih sortimentov (glej prednosti in slabosti obeh načinov);
  • Boniteta kupca: V obeh primerih je dobro, da prodajalec preveri korektnost in zanesljivost kupca. Poleg javnih baz za poslovne subjekte je najbolje preveriti izkušnje drugih prodajalcev. V primeru, da je kupec tudi izvajalec (prodaja na panju) se izvajalca lahko poišče in preveri na portalu Moj Gozdar: (https://www.mojgozdar.si/) in (https://wcm.gozdis.si/sl/infogozd/strokovni-prispevki/clanki/2022121613135701/kako-do-kakovostnega-izvajalca-secnje-in-spravila%C2%A0/);
  • Tržne razmere: Prodajalec preveri stanje na trgu, zlasti cene za posamezne gozdne lesne sortimente ter povpraševanje. V pomoč so lahko podatki Gozdarskega inštituta Slovenije (https://wcm.gozdis.si/sl/podatki/cene/) ali Statističnega urada RS (https://pxweb.stat.si/SiStatData/pxweb/sl/Data/-/1656401S.px). Tržne razmere preveri pred izvedbo same sečnje, če je to seveda možno (ni sanitarna sečnja), da se izogne morebitnim težavam pri prodaji ob presežkih določenih sortimentov na trgu. Zlasti za sortimente boljše kakovosti (hlodi) je pomembno, katera pravila uporablja kupec pri razvrščanju v kakovostne razrede. V primeru, da prodajalec lesa nima izkušenj s prodajo, je smiselno, da se posvetuje s strokovnjakom ali prodajalci z več izkušnjami.
  • Izbor kupca: Kupca izbere glede na ponujeni cenik, ki ga primerja s cenami na trgu, njegovo boniteto, plačilnimi in drugimi pogoji. Pri presoji cenika kupca ne smejo zavesti morebitne visoke cene za najkakovostnejše sortimente, ki jih je praviloma malo, glede končne vrednosti pri prodaji so ključne cene za sortimente, ki prevladujejo v ponudbi prodajalca. Priporočljivo je, da kupec preveri še na kaj se nanaša odkupna cena (na tono, na kubični meter, na prostorninski meter…), kakšen način meritev količine uporablja kupec, še posebej kako je pri določanju volumna hlodovine upoštevana debelina skorje in dolžine ter kakovostne zahteve za posamezne gozdne lesne sortimente (katera pravila uporablja in še posebej način določanja napak).
  • Priprava pogodbe: Prodajalcu se priporoča priprava pisne pogodbe z osnovnimi sestavinami - naziv kupca in prodajalca, količina in cena gozdnih lesnih sortimentov oziroma njihova vrednost. V pogodbi se določi tudi način in roke plačila, bistvena je tudi opredelitev kraja prodaje/dobave sortimentov. Enostaven, digitalen način priprave pogodbe med prodajalcem in kupcem je dostopen na portalu Moj Gozdar (https://www.mojgozdar.si/).
  • Odprema sortimentov: Praviloma je pri vsaki odpremi sortimentov prisoten prodajalec. Spremlja ustreznost merjenja in razvrščanja. Pozornost je nujna pri primerjavi enot mere za katere so podane cene (npr. m3), pri odpremi pa se meritev izvede v drugačni enoti (npr. tona, prostorninski meter…). Pri tem lahko kupec uporabi kalkulator enot (https://wcm.gozdis.si/sl/orodja/kalkulator-enot/). Za vsako odpremo kupec zahteva kopijo dokumentacije (dobavnico, prevzemnico…) z navedbo količine in kakovostne strukture sortimentov, ki se jih odpelje ali ki jih je sam dobavil na skladišče kupca.
  • Sistem potrebne skrbnosti: Prodajalec oziroma lastnik gozda je dolžan vzdrževati sistem potrebne skrbnosti (razen v primeru prodaje na panju). Priporoča se uporaba obrazca »evidenčni list«, ki je skupaj z navodili, dostopen na: https://www.gov.si/teme/sledljivost-prometa-z-gozdnimi-lesnimi-sortimenti/) sistem potrebne skrbnosti pa je mogoče zagotavljati tudi z vodenjem digitalnih evidenc na spletnem sistemu MojGozdar: https://wcm.gozdis.si/sl/novice/2022012712561663/1/spletni-sistem-mojgozdarsi-pomaga-pri-zagotavljanju-sistema-potrebne-skrbnosti-in-sledljivosti-gozdnih-lesnih-sortimentov/.