Razvrščanje okroglega lesa

Določanje kakovosti okroglega lesa je odvisno od regije, drevesne vrste in vrste okroglega lesa ter proizvodnega procesa predelave. Vrednost sortimenta je povezana s kakovostnimi značilnostmi sortimenta, ki vpliva na vrednost in donosnost izdelanih proizvodov. Na kakovost lesa vplivajo napake, ki zmanjšujejo uporabnost lesa pri nadaljnji predelavi. Pri razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov po kakovosti se upošteva kvarni vpliv napak lesa, ki se jih opredeli oziroma meri na zunanjosti gozdnih lesnih sortimentov.

Razvrščanje okroglega lesa


Gozdni lesni sortimenti se lahko razvrščajo po drevesnih vrstah in splošnem poimenovanju, izmerah, po namenu rabe ter po kakovosti. Določanje kakovosti okroglega lesa je odvisno od regije, drevesne vrste in vrste okroglega lesa ter proizvodnega procesa predelave. Vrednost sortimenta je povezana s kakovostnimi značilnostmi sortimenta, ki vpliva na vrednost in donosnost izdelanih proizvodov. Na kakovost lesa vplivajo napake, ki zmanjšujejo uporabnost lesa pri nadaljnji predelavi. Pri razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov po kakovosti se upošteva kvarni vpliv napak lesa, ki se jih opredeli oziroma meri na zunanjosti gozdnih lesnih sortimentov.Na kakovost gozdnih lesnih sortimentov vplivajo zlasti naslednje napake lesa:

  • glede oblike: koničnost, krivost, ovalnost, žlebatost
  • glede strukture: grčavost, zavitost, reakcijski les, nepravilna zgradba, napake srca (ekscentričnost srca, dvojno srce, razpoke, kolesivost, neprava črnjava);
  • in nastale zaradi zunanjih vplivov: razpoke, trohnoba, neprava črnjava (v srcu in na obodu), rovi žuželk, mehanične poškodbe, tujki v lesu.

Značilnosti, ki jih upoštevamo pri določanju kakovosti hlodovine, so premer, dolžina, grčavost, obarvanost, značilnosti rasti, defekti, padec premera (koničnost) in razmerje med beljavo in jedrovino ali sušino. Na kakovost hlodovine iglavcev najbolj vpliva grčavost. Pri listavcih na kakovost hlodovine vplivajo predvsem grčavost, krivost in napake srca (trohnoba, obarvanost – rdeče srce pri bukvi, kolesivost, ekscentričnost …). Hlode v praksi razvrščamo po kakovosti najslabšega metra.


Standardi za gozdne lesne sortimente
Standardi na področju gozdnih lesnih proizvodov zajemajo področja terminologije, merjenja dimenzij, merjenja napak in razvrščanja po kakovosti glede na drevesno vrsto. Slovenski nacionalni standardi se sprejemajo pod okriljem Slovenskega inštituta za standardizacijo (SIST), v okviru katerega tehnična delovna telesa izvajajo strokovne naloge. Slovenski nacionalni standardi so lahko glede na izvor izvirni slovenski standard, privzeti mednarodni standard, privzeti evropski standard in privzeti tuji nacionalni standard.

Raba evropskih standardov je lahko pripomoček pri trgovanju, saj zaradi jasnih in enotnih določb v celotni EU predstavlja jasno, pregledno ter preverljivo orodje. Glede na sistemsko povezanost nekaterih vsebin v predstavljenih standardih s standardi drugih področij (na primer gradbeništvo), je zelo koristno vsaj okvirno poznavanje vsebin standardov za merjenje dimenzij in napak okroglega lesa.

Evropski standardi določajo način razvrščanja po dimenzijah, način merjenja dimenzij in napak lesa. Pri listavcih so poleg kakovostnih zahtev opredeljene tudi minimalne dimenzije (premer in dolžina). Evropski standardi pri listavcih opredeljujejo kakovostne razrede za okrogli les brez namena rabe. Pri iglavcih sicer niso opredeljene minimalne dimenzije, je pa sistem določanja kakovosti razdeljene v dva dela. V prvem so podane kakovostne zahteve za les brez znanega namena uporabe (A, B, C, D), v drugem pa so podana kakovostna merila pri trgovanju v primeru znane uporabe (vendar brez zahtev, ki so prepuščene sporazumu med prodajalcem in kupcem).
Privzeti evropski standardi za razvrščanje okroglega lesa po kakovosti se v praksi v Sloveniji ( pa tudi v drugih evropskih državah) ne uporabljajo. To je verjetno posledica nepoznavanja vsebine evropskih standardov in predvsem pomanjkanja zahtev po rabi evropskih standardov s strani kupcev okroglega lesa. V praksi se uporabljajo raznovrstne oblike standardov (tako imenovani ''stari'' JUS-i), podjetniške specifikacije, avstrijske uzance (ŐHU) in druge.
V Sloveniji je poleg vseh sprejetih evropskih standardov (za merjenje je bistven SIST EN 1309-2) zanimiv še Pravilnik o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih (Ur.l. RS, št. 79/2011), ki sicer velja za gozdne lesne sortimente iz državnih gozdov. Ta jasno določa, da se za merjenje gozdnih lesnih sortimentov se uporablja standard SIST EN 1309-2. Dodatno opredeljuje način zaokroževanja meritev premerov, in sicer da se v primeru ene meritve, premer izraža v centimetrih, zaokroženo navzdol. V primeru dveh meritev se posamezni meritvi zaokrožita navzdol, srednji premer sortimenta pa se določi tako, da se povprečni premer dveh meritev zaokroži navzdol na cel centimeter.
Sistemska ureditev na področju gozdnih lesnih proizvodov v Avstriji sledi privzemanju evropskih standardov, v praktični rabi pa prevladujejo nacionalne uzance (Österreichischen Holzhandelsuzancen – ÖHU). Sistem je zasnovan podobno kot pri evropskih standardih:

  • določanje kakovosti,
  • ločevanje po dimezijah (dolžina, premer)
  • ločevanje po namenu uporabe (sortimenti z določili o dimanzijah in kakovosti).

Pri iglavcih so pri hlodovini opredeljeni štirje kakovostni razredi (A, B, C in Cx).

Sortimenti so: F – okrogel les za rezan furnir, S – okrogel les za luščen furnir, A – kakovostna hlodovina za žago, B – hlodovina za žago normalne kakovosti, C – hlodovina za žago slabše kakovosti. Obstajajo še posebni kakovostni razredi Cx (slaba kakovost), BB – rjavi hlodi. Kombinirane oznake A/B označujejo kombiniran hlod s kakovostjo A in B. Pri listavcih pridejo v poštev F, S, A, B, C in okrogel les za pragove. Poleg navedenih pa obstaja še cela vrsta posebnih sortimentov (npr. les za kurjavo, velika skupina industrijskega lesa namenjenega za papirno in celulozno industrijo ter industrijo lesnih plošč).