Raba okroglega lesa

Z vidika gospodarstva je najpomembnejša raba okroglega lesa v industriji oziroma v predelovalnih dejavnostih. Lesna industrija zajema poslovne subjekte, ki predelujejo okrogel les v žagan les, furnir, celulozo, iverne in vlaknene plošče, drogove, jamski les in kemične proizvode (npr. tanin). V to skupino nismo zajeli proizvodnjo trdnih lesnih goriv (peleti, briketi in sekanci za proizvodnjo energije), ker v skladu z mednarodnimi definicijami kot surovino uporabljajo les za kurjavo. V lesno industrijo vstopa okrogli industrijski les iz različnih virov (iz državnih koncesijskih gozdov in zasebnih gozdov iz Slovenije ter iz uvoza) in na različne načine (direktni uvoz, uvoz preko posrednikov, odkup direktno od lastnikov gozdov, nabava od koncesionarjev, nabava od drugih poslovnih subjektov).

 Slika: Tokovi okroglega lesa v Sloveniji (podatki so prikazani v neto kubičnih metrih brez skorje)

Raba okroglega industrijskega lesa v predelovalnih dejavnostih delimo na proizvodnjo žaganega lesa, ki je tudi največji porabnik okroglega lesa v Sloveniji, proizvodnjo furnirja, proizvodnjo celuloze, proizvodnjo vlaknenih in ivernih plošč ter na rabo drugega industrijskega lesa. Največ lesa se predela v industriji žaganega lesa. Po številu v Sloveniji prevladujejo žagarski obrati z do 5 zaposlenimi. Količinsko največ razžagajo večji žagarski obrati (nad 20 zaposlenih). V strukturi razreza prevladujejo hlodi iglavcev z več kot 75% deležem.

Preglednica: Struktura razreza glede na število zaposlenih in glede na količine razreza (leto 2006)

 

Slika: Bukov žagan les iz slovenskih gozdov

Industrijska podjetja v Sloveniji, ki predelujejo les manjših dimenzij in/ali slabše kakovosti proizvajajo vlaknene plošče (Lesonit, d. o. o.), mehansko celulozo (Količevo Karton, d. o. o., VIPAP Videm Krško, d. d.) in kemikalije (Tanin Sevnica, d. d.). Med njimi sta tudi največja predelovalca lesa v Slovenji, in sicer Lesonit, d. o. o., in Količevo Karton, d. o. o. Ta podjetja so bila (in so še) velik porabnik povečanih količin lesa na slovenskem trgu. Zaradi izrazitega zmanjšanja količin iz uvoza so nabavljala slovenski les v največji mogoči meri glede na fizične omejitve skladiščnih prostorov. Obravnavana podjetja predelajo več kot pol milijona kubičnih metrov okroglega lesa. Proizvodnja mehanske celuloze je najpomembnejši porabnik drobnega in/ali manj kakovostnega lesa iglavcev; industrije lesnih kompozitov in kemikalij pa so največji porabnik lesa slabše kakovosti listavcev

 

Slika: Industrijski sekanci za proizvodnjo vlaknenih plošč v podjetju Lesonit d.o.o. (FOTO: M- Piškur)

Porabniki drugega okroglega industrijskega lesa, ki se predela v industriji, zajema še les za drogove in jamski les, ki pa je z razvojem postal zanemarljiv.

Zunanja trgovina z okroglim lesom vpliva na razpoložljive količine lesne surovine na domačem tržišču. Slovenija je po vstopu v Evropsko unijo postala izrazit neto izvoznik lesa. Zaradi posledic žleda in gradacije podlubnikov se je v zadnjih letih izvoz okroglega lesa izjemno povečal.

 Slika: Izvoz, uvoz in zunanjetrgovinska bilanca gozdnih lesnih sortimentov v Sloveniji (Vir: Statistični urad RS (SURS))

 Slika: Zunanjetrgovinska bilanca (izvoz-uvoz) posameznih kategorij gozdnih lesnih sortimentov v Sloveniji (Vir: Statistični urad RS (SURS), preračuni Gozdarski inštitut Slovenije (GIS))