Izvajalci, ki zagotavljajo storitve pridobivanja lesa, imajo pomembno vlogo pri oskrbi z lesom. Njihovo delo ne vpliva le na stroške in razpoložljivost surovin, temveč tudi na okoljsko in družbeno vrednost gozdov.
Uvod
V mnogih delih sveta večino pridobivanja lesa opravijo izvajalci gozdarskih storitev (Drolet in LeBel 2010, Spinelli in sod. 2017)). V Sloveniji Zakon o gozdovih (1993), dovoljuje izvajanje del v gozdu lastniku gozda, ki mu pri tem lahko pomagajo njegovi zakoniti dediči ter njihovi zakonci in druge fizične osebe v obliki medsosedske pomoči; ter izvajalcem gozdarskih storiteve (to so registrirane fizične ali pravne osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje glede strokovne usposobljenosti). Pogoje in pravila za izvajanje sečnje in spravila določajo številne zakonske podlage (Škrk in Triplat, 2019). Zakon o gozdovih določa, da minister, pristojen za gozdarstvo, predpiše minimalne pogoje, ki jih morajo za opravljanje del v gozdovih izpolnjevati izvajalci. Trenutno veljavni minimalni pogoji so predpisani s "Pravilnikom o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih", ki je bil pripravljen leta 1994 in medtem večkrat spremenjen in dopolnjen. Zadnje spremembe in dopolnitve so v veljavi od leta 2012 (Pravilnik..., 2012). Izvajalci gozdarskih storitev so dolžni pred pričetkom njihovega opravljanja inšpekciji pristojni za gozdarstvo predložiti vso potrebno dokumentacijo. V Sloveniji še vedno veliko dela opravijo lastniki sami ali s pomočjo družinskih članov (75%), 15 % lastnikov gozdov sečnjo in spravilo lesa izvede v celoti z najetimi izvajalci del, medtem ko preostalih 10 % lastnikov sečnjo in spravilo opravijo delno samostojno in delno s pomočjo gozdarskega podjetja (Ščap in sod. 2021) Kljub nizkemu deležu najema izvajalcev za delo v gozdu njihovo število v zadnjih letih narašča (Triplat in Krajnc 2021). Z ukinitvijo koncesij za gospodarjenje z državnim gozdom se je trg storitev na področju gozdarskih del dodatno prestrukturiral. Način izbire izvajalcev v državnih gozdovih je zakonsko urejen z zakonom o gospodarjenju z gozdovi v lastni RS in drugimi podzakonskimi akti, ki jih sprejme vlada (npr. Pravila o načinu, pogojih in merilih izbire izvajalcev pri oddaji posameznih del upravljanje z državnimi gozdovi).
V nadaljevanju se bomo osredotočili na izbiro izvajalcev za izvedbo sečnje in spravila, saj sta ti dve storitvi najbolj kritični tako z vidika izkupička iz gozdne posesti, kakor tudi za nadaljnji razvoj gozda in njegovo opravljanje proizvodnih, ekoloških in socialnih funkcij. V kolikor že imamo izbranega dobrega izvajalca, s katerim imamo že številne dobre izkušnje je odločitev jasna in relativno enostavna. V nasprotnem primeru, pa moramo izvajalca izbirati med preko 1000 pravno-formalno ustreznimi izvajalci storitev sečnje in spravila v Sloveniji ter številnimi drugimi potencialnimi izvajalci. Storitve sečnje in spravila zajemajo: sečnjo z motorno žago, strojno sečnjo ter spravilo s traktorjem, žičnico in ostalo gozdarsko mehanizacijo. Poleg sečnje in spravila, pa med gozdarske storitve uvrščamo še: gojenje gozdov, odkup in prevoz lesa, gozdno gradbeništvo, ostale storitve z mehanizacijo (izdelava sekancev in polen, mulčenje na gozdnih površinah, odstranjevanje panjev) ter segmente arboristike ki še niso zajeti pod sečnjo,…). Pri ogromnem naboru izvajalcev storitev, se med njimi najdejo tudi manj dobri alil takšni, ki svoje delo opravljajo na površen, ali celo manj pošten način. Izbira nekakovostnega izvajalca lahko lastniku povzroči nižji donos iz gozdne posesti; slabša vitalnost gozdne posesti; dodatne potrebe po izvedbi sanacijskih del; konflikt z mejaši in posledično sodno reševanje sporov.
Spletni informacijski sistem MojGozdar je bil leta 2017 ustanovljen prav z namenom informiranja naročnikov gozdarskih storitev. Uporabniki spletnega informacijskega sistema si pogosto postavljajo vprašanja vezana na izvedbo gozdarskih storitev. Na podlagi tega je bil izdelan vodnik za naročnike gozdarskih storitev, na način, da bi nudil osnovne informacije po vseh korakih izvedbe gozdarskih storitev in hkrati opozoril tudi izkušene uporabnike na potencialne težave, ki se pogosto pojavljajo. Postopek izbire izvajalca lahko poenostavljeno razdelimo v korake predstavljene na naslednjem diagramu.
V kolikor je lastnik gozda oz. naročnik storitev vešč gozdarske stroke, lahko marsikaterega od nadalje predstavljenih korakov izpusti. V kolikor pa se lastnik gozda oz. naročnik storitev z izbiro izvajalca sečnje in spravila srečuje prvič pa je priporočljivo, da se drži vseh korakov, v predvidenem vrstnem redu. Številna od teh priporočil pa so uporabna tudi pri izboru izvajalcev ostalih gozdarskih storitev.
1. korak: Določitev parcelnih mej
Za posredovanje parcelnih mej tako pri izboru dreves za posek, kakor tudi izvajalcu gozdarskih storitev, je odgovoren lastnik gozda. Potek parcelnih mej določita soseda mejaša. V primeru sporov, so za njihovo reševanje pristojni pooblaščeni geodeti. V kolikor ne poznamo parcelnih meja, še ne pomeni, da ne moremo gospodariti z našo posestjo. Revirni gozdar Zavoda za Gozdove Slovenije (ZGS) je kontaktna točka za gozdnogospodarsko načrtovanje povezano z gozdno posestjo. Več o tem kako priti do revirnega gozdarja si lahko preberete na spletni strani Zavoda za gozdove, v rubriki Kako do revirnega gozdarja? (ZGS, 2022). Revirni gozdar sicer razpolaga s podatki zemljiškega katarstra, kar večinoma zadostuje za gospodarjenje z gozdno posestjo z nekaj metrskim varnostim pasom od mejnega območja.
2. korak: Določitev obsega del
Preden začnemo iskati izvajalca za izvedbo sečnje in spravila v našem gozdu, je smiselno (pred izvedbo sečnje pa nujno) pridobiti "Odločbo o odobritvi poseka izbranih dreves", ki nam jo izda revirni gozdar, kateremu postopku pogovorno rečemo odkazilo.
Z odločbo se skladno z Zakonom o gozdovih (RS, 1993) določijo:
- potrebna gojitvena dela za obnovo gozdov in nego mladja do vključno nege letvenjaka;
- potrebna varstvena dela;
- usmeritve ter roki za izvedbo in ponovitev posameznih gojitvenih in varstvenih del;
- količina in struktura dreves za največji možni posek;
- usmeritve in pogoji za sečnjo in spravilo lesa;
- usmeritve in pogoji za pridobivanje smole in okrasnih dreves;
- obdobje, za katero je odločba izdana. Zoper odločbo je možna pritožba na ministrstvo, pristojno za gozdarstvo. Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.
Več o dolžnostih in pravicah lastnikov gozdov si lahko preberete v prispevku Dolžnosti in pravice lastnikov gozdov (Sever in Simčič, 2022). Več o zakonskih okvirih gospodarjenja z gozdom pa v Priročniku (Krajnc, 2022).
Izbor dreves za redni posek izvede revirni gozdar (zaželjeno ob prisotnosti lastnika ali zastopnika) upoštevajoč želje lastnika in okvire gozdnogojitvenega načrta. Zgolj v izjemnih primerih, kot je npr. sanitarni posek, revirni gozdar izvede izbiro dreves za posek brez pobude lastnika, medtem ko mora redna sečnja slediti pobudi lastnika. V dogovoru z revirnim gozdarjem je potrebno tudi že doreči za kakšno obliko sečnje in spravila bo šlo, saj je od tega odvisen način izbire dreves za posek. V veliki večini je odgovor na to vprašanje: sečnja z motorno žago in spravilo s traktorjem. V kolikor pa želimo sečnjo in spravilo izvesti strojno, ali pa so naši tereni primernejši za žičniško spravilo, moramo to upoštevati pri izbiri drevja za posek. S pridobitvijo Odločbe o odobritvi poseka izbranih dreves razpolagamo z vsemi ključnimi podatki, ki jih bomo rabili pri iskanju izvajalca:
KAJ?
Želena tehnika sečnje in spravila (npr. sečnja z motorno žago in spravilo s traktorjem). Nekaj več o tej temi je zapisano v Priročniku (Krajnc, 2022).
Količina drevja po skupinah drevesnih vrst (okvirno koliko kubičnih metrov je odkazanih ter ali gre pretežno za iglavce ali listavce).
V kolikor poznamo jasne omejitve ali zahteve, ki izvajalce izločujejo zaradi tehničnih omejitev, jih je smiselno navesti že v tej fazi (npr. ozke vlake – maksimalna širina traktorja 160 cm; potreba po vožnji sortimentov – traktorska prikolica ali forwarder,...)
Ali je odkup lesnih sortimentov tudi predmet istega posla (povpraševanja). Pri slednjem imamo v mislih to:
ali želimo prodajo lesnih sortimentov po zaključeni sečnji in spravilu izpeljati sami (nov postopek izbire odkupovalca in morebiti tudi prevoznika, eventuelno lastna uporaba);
ali želimo izvesti prodajo na panju, kar pomeni, da nam izvajalec sečnje in spravila odkupi tudi vse lesne sortimente, pri ponujeni ceni pa upošteva svoj strošek dela. Več podatkov o odkupu na panju je na voljo v priročniku za lastnike gozdov (Krajnc, 2022).
KJE?
Okvirna lokacija delovišča. V tej fazi popolnoma zadostuje zgolj katastrska občina, ali okvirno lokalno poimenovanje. Informacije o gozdni parceli izvajalcu predstavimo šele v naslednjem koraku; saj lahko posredovanje podatkov o lokaciji parcele prevelikemu številu izvajalcev, potencialno lahko pripelje do neljubih zlorab.
KDAJ?
Časovni okvir izvedbe del, ki je za nas še sprejemljiv. Opozoriti velja, da je časovni okvir (rok) v primeru odločbe o izvedbi sanitarne sečnje poškodovanih dreves lahko relativno kratek. Na podlagi Zakona o gozdovih se tovrstne odločbe izdajajo v skrajšanem postopku, ker gre za nujne ukrepe v javnem interesu , ki jih ni mogoče odlagati. Če po preteku ni izdana odločba oziroma sklep, s katerim se postopek konča, lahko organ druge stopnje prevzame upravno zadevo v reševanje, mora pa to storiti, če bi sicer utegnile nastati škodljive posledice za življenje ali zdravje ljudi, za naravno oziroma življenjsko okolje ali premoženje (ZUP 2022).
3. korak: Pregled nabora primernih izvajalcev
S pridobitvijo Odločbe o odobritvi poseka izbranih dreves razpolagamo z vsemi ključnimi podatki, na podlagi katerih lahko izmed ogromnega nabora izvajalcev presejemo nekaj primernih. Pregled nad izvajalci lahko opravimo na različne načine: z uporabo iskalnika izvajalcev MojGozdar, z uporabo skupinskega povpraševanja MojGozdar, ali do kontakta izvajalca pridemo po drugi poti (npr. preko znancev).
Iskalnik izvajalcev MojGozdar
Spletni informacijski sistem MojGozdar omogoča iskanje izvajalcev glede na tip gozdarske storitve ki jo ta opravlja ter regijo, v kateri se izvajalec nahaja.
Video: Uporabniška navodila - uporaba iskalnika za ponudnike gozdarskih storitev MojGozdar
Z iskalnikom je možno preveriti tudi pravno-formalno ustreznost izvajalcev. Le ustrezni izvajalci lahko s pogodbo sprejmejo polno odgovornost in sankcije, v kolikor dogovorjeno delo ni opravljeno profesionalno od začetka do konca. Pri neustreznih izvajalcih pa bo celotna odgovornost ali vsaj njen del, prenesena na lastnika gozda. Poleg preverjanja pravno-formalne ustreznosti izvajalcev, sistem MojGozdar omogoča tudi pregled nad ocenami, ki so jih podelili ostali uporabniki ter strokovno oceno, ki so jo izvajalcu dodelili strokovnjaki z Gozdarskega inštituta Slovenije. Način dodeljevanja ocen je podrobneje predstavljen v prispevku Spletni informacijski sistem MojGozdar (Triplat in sod. 2018).
Video: Uporabniška navodila - ocene ponudnikov storitev MojGozdar
Da bi preverili kateri izmed ustreznih izvajalcev razpolaga z ustrezno mehanizacijo (npr. če imamo posebne terenske omejitve) ter ima v nam sprejemljivem časovnem obdobju razpoložljive kapacitete, moramo navezati osebni stik. Na profilu izvajalca na MojGozdar so navedeni tudi kontaktni podatki javnega značaja, poleg tega pa lahko prvi stik vzpostavite tudi preko individualnega povpraševanja znotraj spletnega sistema.
Video: Uporabniška navodila - Pošiljanje povpraševanj ponudnikom gozdarskih storitev MojGozdar
Skupinsko povpraševanje MojGozdar
Povpraševanje lahko med izvajalce pošljemo skupinsko z uporabo sistema MojGozdar .
Z uporabo skupinskega povpraševanja, bo sistem sam poslal povpraševanje s priloženim opisom vsem ustreznim izvajalcem iskanih storitev, ki storitev opravljajo v naši regiji, ti pa se bodo na poziv lahko odzvali znotraj sistema MojGozdar, kjer resnim izvajalcem, v naslednjih korakih, lahko damo več informacij in pripnemo tudi dokumentacijo (npr. Duplikat odločbe o poseku, predlog pogobe...).
Naročnike gozdarskih storitev velja opozoriti, da podatkov o gozdnih parcelah in odločbah o poseku ne razkrivajo v fazi povpraševanja, saj lahko to pripelje do neljubih zlorab. Prav zaradi tega, da se z dajanjem preveč informacij ne bi prenaglili, je v sistemu MojGozdar omogočeno dodajanje priponk šele s povratnim sporočilom izvajalcu in ne že ob oddaji povpraševanja.
Dober glas seže v deveto vas
Najboljše priporočilo so zadovoljni uporabniki. Znanci ali sosedi z dobro ali slabo izkušnjo so lahko odličen vir lokalnih informacij. Pravno-formalno ustreznost izvajalcev, ki so nam jih priporočili znanci je smiselno preveriti tudi z iskalnikom izvajalcev MojGozdar.
4. korak: Pridobivanje ponudb in dogovarjanje
Z uporabo enega, dveh, ali treh predstavljenih načino je ključno, da smo izločili tiste izvajalce, ki ne razpolagajo z želeno (ustrezno) mehanizacijo, ki jim je naše delovišče predaleč, ali za njega zdaj nimajo časa, ali pa se ne ukvarjajo s storitvijo, ki jo iščemo. Prav tako na tej točki izločimo izvajalce, ki nam ne vlivajo dovoljšnje mere zaupanja. Ustreznim izvajalcem iz ožjega izbora smo na podlagi predhodnih korakov ponudili vse potrebne informacije, da bodo lahko oddali svojo ponudbo. Običajno je šele terenski ogled ključen za posredovanje končne ponudbe, kljub temu, pa bodo nekateri izvajalci lahko podali svojo okvirno ponudbo. Povpraševanje izvajalcu lahko oddamo tudi z uporabo sistema MojGozdar (Ponudbe in povpraševanja), kjer si z izvajalcem, s katerim smo v 3. koraku vzpostavili prvi stik naprej dopisujemo in tudi izmenjujemo dokumente.
Večina izvajalcev pa bo dala svojo ponudbo šele po terenskem ogledu. V kolikor je orientacija enostavna in izbor dreves za posek jasen, lahko izvajalca pošljemo na teren tudi samostojno, s tem da mu posredujemo lokacijo (npr. katarstsko občino in številke parcel); priporočeno je, da se ogleda udeležimo tudi osebno in na licu mesta izvajalcu podajamo odgovore na odprta vprašanja, izvajalec pa nam poda odgovore na naša vprašanja.
V tej fazi izvajalcu lahko ponudimo vpogled v odločbo, ali eventuelno slikanje delov odločbe, ki vsebujejo usmeritve o gozdni proizvodnji. Skeniranje ali slikanje cele odločbe pa zaradi možnosti zlorab odsvetujemo. Kopijo odločbe o poseku smo dolžni zagotoviti le izbranemu izvajalcu.
5. korak: Izbor izvajalca in podpis pogodbe
Po preučitvi prejetih ponudb je napočil čas, da se za enega izvajalca odločimo. V nadaljevanju navajamo različne kriterije, po katerih lahko rangiramo pridobljene ponudbe:
Pravno-formalna ustreznost izvajalca, ki jo lahko preverimo na portalu MojGozdar (https://www.mojgozdar.si/vodnik/.). Pri izbiro izvajalca, ki ne ustreza pravno-formalnim zahtevam lastnik prevzema večji del odgovornosti kot v primernu ustreznega izvajalca s katerim ima lastnik gozda (oz. naročnik storitev) podpisano pogodbo o sodelovanju.
Pozornost namenimo pra pripravljenosti izvajalca za podpis pogodbe s klavzulami ki so za nas pomembne: npr. rok izvedbe, izvajanje gozdnega reda, sanacija prometnic,... Predlogi tipskih pogodb so za izvajanje gozdarskih storitev v gozdovih ter odkup lesa na panju, na voljo prijavljenim uporabnikom spletnega sistema MojGozdar (slika 1).
Video: Uporabniška navodila - izpolnjevanje tipskih pogodb preko spletnega sistema MojGozdar
Rok za izvedbo del: Pri sklepanju poslov zgolj na podlagi ustnih, ali pravno neobvezujočih dogovorov, marsikateri ponudnik obljubi časovni rok, ki se ga potem ne drži. Poleg tega pa tudi drži, da so v gozdarstvu pogosti strojelomi in vremensko zahtevne okoliščine, ki objektivno podaljšajo rok izvedbe. Vse to je potrebno upoštevati, pri določitvi roka za izvedbo.
Cena storitev: Najnižja cena storitev, kot glavni kriterij izbora se pogosto izkaže kot slaba rešitev. Zato je smiselno, da je ta zgolj eden od kriterijev izbora, saj lahko sicer ta povzroči v povečanem obsegu poškodb sestoja, neustrezni sanaciji prometnic po zaključku del in slabšemu izkupičku iz izdelanih gozdnih lesnih sortimentov.
Strokovne ocene in certifikati izvajalcev: Številna izvajalska podjetja izkazujejo svoj nadstandard s posedovanjem različnih certifikatov. Mednarodno najbolj prizani certifikati gozdarskih podjetij so FSC (Baša in Bele, 2019a) in PEFC (Baša in Bele, 2019b). V Sloveniji se lahko izvajalska podjetja prostovoljno vključijo v strokovno oceno MojGozdar, kjer strokovnjaki Gozdarskega inštituta Slovenije na podlagi priloženih dokazil podajo strokovno oceno podjetju v obliki storžev (https://www.mojgozdar.si/vodnik/).
Predhodne izkušnje z izvajalcem: Zelo pomembne pa so tudi pretekle izkušnje z izvajalcem. Tu mislimo tako na naše izkušnje, kakor tudi izkušnje znancev, ali pa uporabnikov spletnega sistema MojGozdar, ki lahko anonimizirano javno delijo svojo izkušnjo z dotičnim izvajalcem. Več o deljenju izkušenj preko spletnega sistema MojGozdar je zapisano v naslednjem koraku.
6. korak: Nadzor nad izvedbo del in zaključek posla
Za zmanjšanje tveganja pred nezakonitim posekom ali drugimi nezakonitimi aktivnostmi pri sečnji in spravilu, je priporočljivo izvesti ogled delovišča že med izvajanjem aktivnosti. Priporočljivo je voditi evidenco nadzorov. V kolikor gre za večja odstopanja od dogovora, ki jih z izvajalcem ne moreta sama rešiti, ali odstopanja od zakonskih predpisov, je potrebno o tem obvestiti Zavod za gozdove Slovenije, Gozdarsko inšpekcijo, ali policijo, odvisno od tega, za kakšen vrsto odstopanj gre.
Po zaključku del z revirnim gozdarjem izvedemo prevzem delovišča in po potrebi izvajalcu naložimo dodatna dela, ki jih je priporočil revirni gozdar. Ob zaključku sodelovanja z izvajalcem storitev pa lahko izvajalca anonimno ocenimo v sklopu sistema MojGozdar ter s tem našo izkušnjo z izvajalcem delimo tudi z drugimi uporabniki (slika 4).
V zaključni fazi del, pa moramo biti pozorni tudi na sistem potrebne skrbnosti in sledljivosti z gozdnimi lesnimi sortimenti (Saražin in Triplat, 2022). Za vodenje ustreznih evidenc si lahko pomagamo tudi s sistemom MojGozdar (digitalne evidence), kjer nas sistem vodi skozi izpolnjevanje vseh relevantnih listin in njihovega hranjenja (slika 5).
Uporabniki si lahko pri praktični uporabi orodja Digitalne evidence in vnašanju podatkov pomagajo z video navodili.
Zaključek
Ob iskanju izvajalca gozdarskih storitev v vašem gozdu vam želimo obilo uspeha. Želimo si, da vam bo spletni sistem MojGozdar ob tem v veliko pomoč.
Zahvala
Avtorja bi se rada zahvalila Javni gozdarski službi, ki je financirala pripravo prispevka.
Viri
Baša, M, Bele, P. 2019a. FSC® – Forest Stewardship Council. InfoGozd – Skrbno z gozdom. https://wcm.gozdis.si/sl/infogozd/strokovni-prispevki/clanki/2021061009153963/fsc%C2%AE-%E2%80%93-forest-stewardship-council/ (dostop 21.10.2022)
Baša, M. Bele, P. 2019b. PEFC™ – Program za potrjevanje certifikacije gozdov. InfoGozd – Skrbno z gozdom. https://wcm.gozdis.si/sl/infogozd/strokovni-prispevki/clanki/2021061009124706/pefc%E2%84%A2-%E2%80%93-program-za-potrjevanje-certifikacije-gozdov/ (dostop 21.10.2022)
Drolet, S. LeBel, L. 2010. Forest harvesting entrepreneurs, perception of their business status and its influence on performance evaluation. Forest Policy and Economics 12(4): 287-298.
Ščap, Š. Starem D. Krajnc, N. Triplat, M. 2021. Značilnosti opravljanja sečnje in spravila v zasebnih gozdovih v Sloveniji. Acta silvae et ligni 125: 25-38. https://doi.org/10.20315/ASetL.125.3
Škrk, N. Triplat, M. 2019. Pogoji za opravljanje del v gozdovih. Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko: 30 str. https://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=14384 (dostop 21.10.2022)
Spinelli, R. Magagnotti, N. Jessup, E. Soucy, M. 2017. Perspectives and challenges of logging enterprises in the Italian Alps. Forest Policy and Economics 80: 44-51. https://doi.org/ 10.1016/j.forpol.2017.03.006
Triplat, M. Krajnc, N. 2021. A System for Quality Assessment of Forestry Contractors. Croatian Journal of Forest Engineering 42(1): 77-90. https://doi.org/10.5552/crojfe.2021.834
Triplat, M. Piškur, M. Krajnc, N. 2018. Spletni informacijski sistem MojGozdar. si. Gozdarski vestnik 3(76): 141-151.
RS. 1993. Zakon o gozdovih. Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 22/14 – odl. US, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16
Pravilnik o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih. 2012. Uradni list RS, št. 35/94, 50/06, 74/11 in 80/12
Zavod za gozdove Slovenije (ZGS). 2022. Kako do revirnega gozdarja? 2022. Zavod za gozdove Slovenije. http://www.zgs.si/delovna_podrocja/delo_z_javnostmi/kako_do_revirnega_gozdarja/index.html (dostop 21.10.2022)
Sever, K. Simič, A. 2022. Dolžnosti in pravice lastnikov gozdov. https://wcm.gozdis.si/sl/infogozd/strokovni-prispevki/clanki/2021061009205850/dolznosti-in-pravice-lastnikov-gozdov/ (dostop 21.10.2022)
Krajnc, N. 2022. Priročnik za lastnike gozdov. WCM – InfoGozd. Ur: Krajnc N. https://wcm.gozdis.si/sl/infogozd/prirocnik-za-lastnike-gozdov/ (dostop, 15.12.2022)
Saražin, J. Triplat, M. 2022. Spletni sistem MojGozdar.si pomaga pri zagotavljanju sistema potrebne skrbnosti in sledljivosti gozdnih lesnih sortimentov. InfoGozd – Skrbno z gozdom. https://doi.org/ 10.20315/IG.2022.0010
MojGozdar. 2022. Vodnik za uporabnike spletnega sistema MojGozdar. Gozdarski inštitut Slovenije. https://www.mojgozdar.si/vodnik/ (dostop 21.10.2022)
Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP). 2022. (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – Zdeb http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO1603 (dostop 21.10.2022)
20.11.2024 
18.11.2024 
13.11.2024