Tokovi okroglega lesa

Kazalnik  prikazuje proizvodnjo gozdnih lesnih sortimentov, zunanjo trgovino ter porabo le-teh. Podatki so prikazani za obdobje 1999–2023.

Gozdni lesni sortimenti so posekan les gozdnih drevesnih vrst, in sicer s skorjo ali brez nje, in obsegajo: les v okrogli obliki, razcepljen ali v drugi obliki (veje, korenine, panji in tvorbe), ter lesne sekance iz lesa, pridobljenega neposredno v gozdu.

Gozdni lesni sortimenti se delijo glede na namen rabe. V nadaljevanju navajamo osnovno delitev z definicijami , ki so povzete po vprašalniku Joint Forest Sector Questionnaire, s katerim se v mednarodnih statistikah zbirajo podatki za potrebe organizacij FAO, UNECE, Eurostat in ITTO. Okrogli les se na prvem nivoju deli na industrijski (tehnični) okrogli les in les za kurjavo. Podrobnejša delitev s prevodom definicij je naslednja:

• Okrogli les je les, ki je bil posekan ali kako drugače pridobljen ali odstranjen. Obsega ves les pridobljen iz sečenj, npr. količine posekane v gozdovih in količine dreves izven gozda, vključno naravne izgube, izgube pri sečnji in spravilu v določenem obdobju, koledarskem letu ali gozdarskem letu. Vključuje ves les ki je bil pridobljen z ali brez skorje, in sicer les v okrogli obliki, razcepljen, grobo prizmiran ali v drugi obliki (npr. veje, korenine, panji in tvorbe) in les, ki je grobo oblikovan ali priostren. Je celota, ki vključuje les za kurjavo, les za oglje in industrijski (tehnični) okrogli les.
• Les za kurjavo (vključuje tudi les za oglje) je okrogli les, ki bo uporabljen kot gorivo za namene kot so kuhanje, ogrevanje, proizvodnja toplote in/ali proizvodnja energije. Vključuje les pridobljen iz debel, vej ali drugih delov drevesa (če so pridobljeni za gorivo) in les, ki bo uporabljen za proizvodnjo oglja (n.pr. v kopah ali mobilnih pečeh). Volumen okroglega lesa, ki se uporablja pri proizvodnji oglja, je ocenjen z uporabo faktorja 6,0 za pretvorbo teže 1t oglja v volumen uporabljenega okroglega lesa (izražen v m³). Les za kurjavo zajema tudi lesne sekance, ki se uporabljajo kot gorivo, če so bili proizvedeni neposredno (npr. v gozdu) iz okroglega lesa. Ne zajema pa lesnega oglja.
• Okrogli industrijski les zajema ves okrogel les razen lesa za kurjavo. Deli se v tri skupine in sicer:

• Hlodi za žago in furnir so okrogli les, ki bo razžagan (ali skobljan) po dolžini, namenjen za izdelavo žaganega lesa ali železniških pragov ali uporabljen pri proizvodnji furnirja (običajno z luščenjem in rezanjem). Zajema okrogli les (ne glede na to ali je oz. ni grobo prizmiran), ki bo uporabljen tudi za naslednje namene: za izdelavo dog in skodel, in druge posebne tipe okroglega lesa (npr. izrastki in korenine) za proizvodnjo furnirja. Poroča se v kubičnih metrih brez skorje. Dodatna razlaga: v to kategorijo spada okrogli les za proizvodnjo žaganih ali skobljanih tramov in ''embalažni'' les, če bo razžagan.
• Les za celulozo in plošče je okrogli les, ki bo uporabljen v proizvodnji celuloze, ivernih plošč ali vlaknenih plošč. Zajema okrogel les (z ali brez skorje), ki bo uporabljen za te namene v obli ali razcepljeni obliki ali v obliki lesnih sekancev, ki so narejeni neposredno iz okroglega lesa. Poroča se v kubičnih metrih brez skorje. Dodatna razlaga: v to kategorijo spada tudi brusni les.
• Drug okrogli industrijski les je okrogel les (neobdelan les), ki ne spada med hlode za žago, hlode za furnir in/ali les za celulozo in plošče. Zajema okrogli les, ki bo uporabljen za drogove, pilote, stebre, ograje, jamske opornike (“jamski les”), za pridobivanje tanina in destilacijo ter druge namene. Poroča se v kubičnih metrih brez skorje. Dodatna razlaga: v to kategorijo spadajo tudi druge oblike lesa drobnejših sortimentov, ki ne spadajo v zgornji kategoriji.

• Povečati izkoriščenost proizvodnega potenciala gozdnih rastišč. Z nego gozdov in pravočasnim obnavljanjem gozdnih sestojev povečati kakovost gozdnih lesnih sortimentov.
• Povečati rabo lesa in lesnih izdelkov v gradbeništvu in bivalnem okolju. Les in izdelki iz lesa naj postanejo vodilni material.
• Izboljšati organiziranost lastnikov gozdov; pospeševati kapitalsko povezovanje lastnikov gozdov za pridobivanje in predelavo lesa.
• Nadaljnje povečanje rabe lesa kot materiala in lesa slabše kakovosti oziroma lesnih ostankov kot energenta.

Obseg proizvodnje GLS je v letu 2023 znašal 4,52 milijona neto kubičnih metrov, kar je 8 % več v primerjavi z letom 2022. Od tega proizvodnja iglavcev predstavlja 51 %. V strukturi proizvodnje GLS iglavcev se je v letu 2023 zmanjšal delež hlodov za žago in furnir in je predstavljal 73 % (-4 % v primerjavi z letom 2022). S 14 % v strukturi proizvodnje GLS iglavcev sledi les za celulozo in plošče. V strukturi proizvodnje GLS listavcev v nasprotju z iglavci prevladuje les za kurjavo (s 57 %), z 22 % sledi skupina hlodi za žago in furnir. Glede na lastništvo gozdov, z 75 % prevladuje proizvodnja GLS iz zasebnih gozdov in gozdov v lasti lokalnih skupnosti, ki je v letu 2023 znašala 3,39 milijona m³. V zasebnih gozdovih z 47 % prevladuje proizvodnja hlodov za žago in furnir, s 40 % sledi proizvodnja lesa za kurjavo. V državnih gozdovih pa z 51 % prevladuje proizvodnja hlodov za žago in furnir, z 30 % sledi proizvodnja lesa za celulozo in plošče.

Izvoz okroglega lesa je bil v letu 2023 po obsegu podoben letu 2022 in je znašal 1,367 milijona m³, kar je 2 % manj v primerjavi z letom 2022. V strukturi izvoza okroglega lesa v letu 2023 z 39 % oz. 527.000 m³ prevladuje skupina okrogli industrijski les listavcev, pri čemer prevladuje les bukve vseh dimenzij. Sicer se je izvoz te skupine v letu 2023 zmanjšal za 15 % v primerjavi z letom 2022. Največ industrijskega lesa listavcev (59 %) smo lani izvozili v Italijo. V letu 2023 se je za 23 % povečal izvoz hlodovine iglavcev v primerjavi z letom 2022 in je znašal 347.000 m³; tako izvoz teh sortimentov predstavlja 25 % skupnega izvoza okroglega lesa v letu 2023. Največ (66 %) količin hlodovine iglavcev smo lani izvozili v Avstrijo, z 18 % sledi Hrvaška. Izvoz lesa za celulozo in plošče in drugega tehničnega lesa iglavcev je v letu 2023 znašal 293.000 m³ in je primerljiv z letom 2020. Izvoz lesa za kurjavo od leta 2019 ostaja stabilen in je lani znašal 200.000 m³ (-4 % v primerjavi z 2022). V letu 2023 smo največ količin GLS (542.000 m³) izvozili v Italijo; po strukturi z 58 % prevladuje okrogli industrijski les listavcev, kjer prevladuje bukov les manjših dimenzij. Sledi izvoz v Avstrijo, ki se je iz 368.000 m³ v letu 2022 povečal na 462.000 m³ (+26 %). V Avstrijo je lani z 49 % prevladoval izvoz hlodovine iglavcev, smo pa v primerjavi z letom 2022 tja izrazito povečali izvoz industrijskega lesa listavcev (+71 %), predvsem gre za les bukve. Na tretjem mestu držav uvoznic okroglega lesa iz Slovenije je Hrvaška, kamor smo lani povečali izvoz za 16 % v primerjavi z letom 2022 in 64 % v primerjavi z letom 2021. Na Hrvaško smo izvozili največ (35 %) okroglega industrijskega lesa listavcev, kjer prevladuje bukov les premera 15 cm ali več. Za 32 % smo povečali izvoz hlodovine iglavcev na Hrvaško, v primerjavi z letom 2022.

Po večletnem trendu rasti uvoza okroglega lesa, se je le ta v letu 2021 zaustavil, saj v zadnjih dveh letih beležimo upad uvoza; le ta je v letu 2023 znašal 630.000 m³. Glavni razlog za zmanjšanje uvoza je 46–odstotno zmanjšanje uvoza lesa za celulozo in plošče iglavcev, ki je v letu 2022 predstavljal največji delež v strukturi uvoza. V strukturi uvoza okroglega lesa v letu 2023 z 37 % prevladuje skupina hlodi za žago in furnir iglavcev. Lani smo uvozili 234.000 m³ teh sortimentov, od tega 77 % iz Italije. V letu 2023 se je za kar 46 % zmanjšal uvoz lesa iglavcev slabše kakovosti, predvsem na račun zmanjšanja uvoza celuloznega lesa smreke in jelke iz Avstrije. V letu 2023 smo za razliko od prejšnjih let največ okroglega lesa uvozili iz Italije in sicer 232.000 m³, kar je 40 % več kot leta 2022. Od tega z 78 % prevladuje skupina hlodi za žago in furnir iglavcev, predvsem smreke in jelke. Sledi uvoz iz Hrvaške, od koder smo lani največ (53 %) uvozili industrijskega lesa listavcev, z 31 % sledi les za kurjavo listavcev. Izrazito, za 53 %, se je v letu 2023 zmanjšal uvoz okroglega lesa iz Avstrije v primerjavi z letom 2022 in je znašal 127.000 m³; od tega 66 % predstavlja celulozni les iglavcev. Še naprej se povečuje obseg uvoza iz Francije (+22 % glede na leto 2022 in +232 % glede na leto 2020), ki sicer zaenkrat ne predstavlja pomembnega deleža v skupnem uvozu (15.000 m³ v letu 2023); iz Francije smo lani največ uvozili lesa za kurjavo listavcev in hrastovega lesa namenjenega industrijski predelavi.

V letu 2023 smo pri bilanci zunanjetrgovinske menjave z GLS beležili zunanjetrgovinski presežek, kar kaže na večjo proizvodnjo od porabe. Le ta je znašal 737.000 m³, od tega je bilo 427.000 m³ zunanjetrgovinskega presežka pri GLS listavcev namenjenih za industrijsko predelavo. V letu 2023 se je najbolj izrazito povečal zunanjetrgovinski presežek lesa za celulozo in plošče iglavcev (iz 10.000 m³ v 2022 na 149.000 m³ v 2023), sledi povečanje zunanjetrgovinskega presežka hlodov za žago in furnir iglavcev (iz 44.000 m³ v 2022 na 113.000 m³ v 2023).

Računska poraba GLS namenjenih za industrijsko predelavo in za energetske namene skupaj, se povečuje in je v letu 2023 znašala 3,777 milijonov m³, od tega ocenjujemo porabo slovenskega lesa na 83 %. V strukturi porabe GLS prevladuje poraba industrijskega lesa (tj. hlodi za žago in furnir, les za celulozo in plošče ter drug okrogel industrijski les) in sicer je v letu 2023 le ta znašala 2,271 milijonov m³ (-5 % v primerjavi z letom 2022). Pri porabi okroglega industrijskega lesa z 79 % prevladujejo iglavci. V strukturi računske porabe GLS je v letu 2023 z 41 % oziroma 1,561 milijoni m³ prevladovala poraba hlodov za žago in furnir iglavcev, s 40 % sledi poraba lesa za kurjavo.

Največ okroglega lesa so v letu 2023 predelala podjetja v industriji žaganega lesa in furnirja (1,86 milijona m³), od tega je z 84 % prevladovala predelava iglavcev. Sledijo industrije lesnih kompozitov, mehanske celuloze in kemikalij, ki so skupno predelale 390.000 m³ (-19 % v primerjavi z letom 2022), od tega je bilo 54 % lesa listavcev. Velik porabnik okroglega lesa so gospodinjstva, ki porabijo nad milijon m³ lesa za kurjavo letno, vendar del tega izvira tudi iz negozdnih virov. Nedavna raziskava Gozdarskega inštituta Slovenije (v nadaljevanju GIS) je pokazala, da 34 % gospodinjstev sodelujočih v raziskavi za ogrevanje kot glavni/primarni energent uporabljajo lesna goriva, od tega z 78 % prevladuje poraba drv.

Cilj so povzeti po:

Resolucija o Nacionalnem gozdnem programu. 2007. Ur. l. RS, št. 111/2007

Operativni program za izvajanje Nacionalnega gozdnega programa 2017–2021. 2017. Sklep Vlade RS na 146. redni seji z dne 31. 8. 2017

Poročilo o izvajanju nacionalnega gozdnega programa v obdobju 2015–2019, 2021. Sklep Vlade RS št. 34000-6/2020/4 z dne 14. 10. 2021

Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020 »Les je lep«. 2012.  Sklep Vlade RS št. 34000-1/2012/6 z dne 27. 6. 2012

Druge zakonodajne podlage:

Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 22/14 – odl. US, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16)

Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01)

Izvor baze podatkov:

Podatki so zbrani iz različnih virov: SURS, individualna podjetja - večji predelovalci lesa, ZGS, SiDG.

Skrbnik podatkov:

Gozdarski inštitut Slovenije (GIS)

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP)

Statistični urad RS (SURS)

Datum zadnjega zajema podatkov

6. 11. 2024

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalnik

Podatki so posodobljeni vsako leto, ko so na voljo končni podatki o strukturi proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov ter zunanji trgovini okroglega lesa.

Metodologija obdelave podatkov

Proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov (GLS) je eden ključnih podatkov za spremljanje gospodarjenja z gozdovi. Struktura proizvodnje GLS se vodi v neto kubičnih metrih (medtem ko se posek v bruto m³) , kjer so upoštevani tržni (komercialni) volumni GLS, brez upoštevanja nadmer pri dolžinah. Količina je pri nekaterih GLS izražena s skorjo, pri nekaterih pa brez skorje. Glavni viri za izračunavanje strukture proizvodnje GLS so: družba SiDG d. o. o., ZGS, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (SKZGRS – za podatke pred 2016), SURS in podjetja v lesnopredelovalni industriji.

Dinamika gibanj v zunanji trgovini je pomemben kazalnik stanja predelave in rabe lesa in posledično dodajanja dodane vrednosti domači obnovljivi surovini. Statistika zunanje trgovine zajema podatke o izvozu in uvozu blaga, to so podatki o blagu, ki ga Slovenija izvaža v druge države, in o blagu, ki ga uvaža iz drugih držav. Statistiko uvoza in izvoza blaga spremlja Statistični urad RS (SURS), podatke pa zbira Finančna uprava RS, natančneje Carinski urad RS (CURS). Od vstopa Slovenije v EU se podatki o blagovni menjavi Slovenije s tujino pridobivajo iz dveh ločenih sistemov: iz Ekstrastata ali statistike blagovne menjave z državami nečlanicami in iz Intrastata ali statistike blagovne menjave med državami članicami. V statistično raziskovanje Intrastat so vključena podjetja, ki v posamezni smeri trgovanja presežejo določen vrednostni prag. Poročanje o izvozu in uvozu blaga z državami nečlanicami EU temelji na carinskih deklaracijah, ki jih vodi FURS. V statistični zbirki Si-STAT so podatki o zunanji trgovini okroglega lesa na voljo po posameznih šifrah Kombinirane nomenklature (KN). Osnovni podatki so prikazani v merski enoti tona (torej govorimo o masi lesa), ki se preko pretvorbenih faktorjev lahko preračunajo v kubične metre (torej v volumen okroglega lesa).

Poraba okroglega lesa je v kazalniku izračunana bilančno po formuli: proizvodnja + uvoz – izvoz. Analiza porabe okroglega lesa opisuje indikator stanja v primarni lesnopredelovalni industriji.

Informacije o kakovosti:

• Prednosti in slabosti kazalnika:

Kazalnik se na enak način zbira že dobro desetletje. Podatki o proizvodnji GLS so za državne gozdove povsem zanesljivi, za zasebne gozdove pa bi za natančne izračune potrebovali periodična in natančna zbiranja podatkov s strani žagarskih obratov, kmetijskih gospodarstev ter izvedbo popisa rabe lesa za kurjavo (drv) v Sloveniji. Pomanjkljivost kazalnika je tudi neupoštevanje pridobljenih količin lesa na površinah izven gozda. Podatki o zunanji trgovini so natančni, saj jih prek ustaljenega sistema zbira Carinski urad RS, statistiko pa spremlja SURS. Poraba okroglega lesa se izračunava bilančno in sicer poraba = proizvodnja - izvoz + uvoz. Pri interpretaciji podatkov o porabi/predelavi okroglega lesa je potrebna previdnost, kajti del izvoza tega lesa izvira tudi iz uvoza.

• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
  • Zanesljivost kazalnika (arhivski podatki):

Podatki so za spremljanje trenda tokov lesa zanesljivi, njihova zanesljivost pa bi se povečala ob rednejših in natančnih popisih predvsem pridobivanja in rabe okroglega lesa v gozdovih v zasebni lasti.  

• Negotovost kazalnika (scenariji/projekcije):

Projekcije v kazalnik niso vključene.

• Skupna ocena ((1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)): 2
  • Relevantnost (1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno): 2
  • Točnost (1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo, 2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni, 3 = interni podatki): 1
  • Časovna primerljivost (1 = vsaj 10-leten niz podatkov, 2 = vsaj 5-leten niz podatkov, 3 = manj kot 5-leten niz podatkov): 1
  • Prostorska primerljivost (1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne, 2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni, 3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni): ni prostorskih podatkov

Druge opombe:

Literatura oz. reference

KRAJNC, Nike, PIŠKUR, Mitja. 2006. Tokovi okroglega lesa in lesnih ostankov v Sloveniji = Roundwood and wood waste flow analysis for Slovenia. Zbornik gozdarstva in lesarstva, št. 80, 31–54.

PIŠKUR, Mitja. 2010. Proizvodnja, izvoz in uvoz okroglega lesa = Roundwood production, export and import. Gozdarski vestnik, letn. 68, št. 9, 442–445.

PIŠKUR, Mitja. 2012. Poraba industrijskega okroglega lesa v Sloveniji = Industrial roundwood consumption in Slovenia. Gozdarski vestnik, letn. 70, št. 4, 179–182.

ŠČAP, Špela, KRAJNC, Nike. 2021. Tokovi okroglega lesa v Sloveniji. Gozdarski vestnik, 79, 7/8: 251–258.

ŠČAP, Špela. 2022. Tokovi okroglega lesa. V: TRIPLAT, Matevž (ur.). Kazalniki gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Založba Silva Slovenica: 48–59 s. DOI: 10.20315/SFS.183.

TRAVNIKAR, Tanja, BEDRAČ, Matej, BELE, Sara, BREČKO, Jure, HITI DVORŠAK, Ana, KOŽAR, Maja, LOŽAR, Luka, MOLJK, Ben, ZAGORC, Barbara, KUHAR, Aleš, ŠČAP, Špela. 2022. Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2021. Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. https://www.kis.si/f/docs/Porocila_o_stanju_v_kmetijstvu/ZP_2021_splosno__priloge_6.9.2022.pdf (dne 10. 10. 2022)

ŠČAP, Špela, TRIPLAT, Matevž. 2023. Raba lesa, tržne količine in projekcije potencialov okroglega lesa listavcev v Sloveniji. Les, 72, 1: 5–20. DOI: 10.26614/les-wood.2023.v72n01a02.

ŠČAP, Š., MILAVEC, I. 2024. Povečana proizvodnja in zmanjšana poraba okroglega lesa za industrijsko predelavo v letu 2023. InfoGozd : skrbno z gozdom, 5, 5, 18–25 s. DOI: 10.20315/10.20315/IG.2024.0026

TRAVNIKAR, T. (urednik), BEDRAČ, M., BELE, S., BLEIWEIS, A., BREČKO, J., KOŽAR, M., LOŽAR, L., MOLJK, B., Telič, V., ZAGORC, B., AHAČIČ POGAČNIK, U., JAGODIC, A., KUHAR, A., OČKO, J., OBLAK, O., ŠČAP, Š., ŽOVLJE, S. 2024. Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2023. Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije. https://www.kis.si/f/docs/Porocila_o_stanju_v_kmetijstvu/ZP_2023_splosno__priloge_1.pdf (dne 18. 10. 2024) (predlog poročila je trenutno v vladni proceduri)