Tokovi okroglega lesa

Kazalnik  prikazuje proizvodnjo gozdnih lesnih sortimentov, zunanjo trgovino ter porabo le-teh. Podatki so prikazani za obdobje 1999–2021.

Gozdni lesni sortimenti so posekan les gozdnih drevesnih vrst, in sicer s skorjo ali brez nje, in obsegajo: les v okrogli obliki, razcepljen ali v drugi obliki (veje, korenine, panji in tvorbe), ter lesne sekance iz lesa, pridobljenega neposredno v gozdu.

Gozdni lesni sortimenti se delijo glede na namen rabe. V nadaljevanju navajamo osnovno delitev z definicijami , ki so povzete po vprašalniku Joint Forest Sector Questionnaire, s katerim se v mednarodnih statistikah zbirajo podatki za potrebe organizacij FAO, UNECE, Eurostat in ITTO. Okrogli les se na prvem nivoju deli na industrijski (tehnični) okrogli les in les za kurjavo. Podrobnejša delitev s prevodom definicij je naslednja:

• Okrogli les je les, ki je bil posekan ali kako drugače pridobljen ali odstranjen. Obsega ves les pridobljen iz sečenj, npr. količine posekane v gozdovih in količine dreves izven gozda, vključno naravne izgube, izgube pri sečnji in spravilu v določenem obdobju, koledarskem letu ali gozdarskem letu. Vključuje ves les ki je bil pridobljen z ali brez skorje, in sicer les v okrogli obliki, razcepljen, grobo prizmiran ali v drugi obliki (npr. veje, korenine, panji in tvorbe) in les, ki je grobo oblikovan ali priostren. Je celota, ki vključuje les za kurjavo, les za oglje in industrijski (tehnični) okrogli les.
• Les za kurjavo (vključuje tudi les za oglje) je okrogli les, ki bo uporabljen kot gorivo za namene kot so kuhanje, ogrevanje, proizvodnja toplote in/ali proizvodnja energije. Vključuje les pridobljen iz debel, vej ali drugih delov drevesa (če so pridobljeni za gorivo) in les, ki bo uporabljen za proizvodnjo oglja (n.pr. v kopah ali mobilnih pečeh). Volumen okroglega lesa, ki se uporablja pri proizvodnji oglja, je ocenjen z uporabo faktorja 6,0 za pretvorbo teže 1t oglja v volumen uporabljenega okroglega lesa (izražen v m³). Les za kurjavo zajema tudi lesne sekance, ki se uporabljajo kot gorivo, če so bili proizvedeni neposredno (npr. v gozdu) iz okroglega lesa. Ne zajema pa lesnega oglja.
• Okrogli industrijski les zajema ves okrogel les razen lesa za kurjavo. Deli se v tri skupine in sicer:

• Hlodi za žago in furnir so okrogli les, ki bo razžagan (ali skobljan) po dolžini, namenjen za izdelavo žaganega lesa ali železniških pragov ali uporabljen pri proizvodnji furnirja (običajno z luščenjem in rezanjem). Zajema okrogli les (ne glede na to ali je oz. ni grobo prizmiran), ki bo uporabljen tudi za naslednje namene: za izdelavo dog in skodel, in druge posebne tipe okroglega lesa (npr. izrastki in korenine) za proizvodnjo furnirja. Poroča se v kubičnih metrih brez skorje. Dodatna razlaga: v to kategorijo spada okrogli les za proizvodnjo žaganih ali skobljanih tramov in ''embalažni'' les, če bo razžagan.
• Les za celulozo in plošče je okrogli les, ki bo uporabljen v proizvodnji celuloze, ivernih plošč ali vlaknenih plošč. Zajema okrogel les (z ali brez skorje), ki bo uporabljen za te namene v obli ali razcepljeni obliki ali v obliki lesnih sekancev, ki so narejeni neposredno iz okroglega lesa. Poroča se v kubičnih metrih brez skorje. Dodatna razlaga: v to kategorijo spada tudi brusni les.
• Drug okrogli industrijski les je okrogel les (neobdelan les), ki ne spada med hlode za žago, hlode za furnir in/ali les za celulozo in plošče. Zajema okrogli les, ki bo uporabljen za drogove, pilote, stebre, ograje, jamske opornike (“jamski les”), za pridobivanje tanina in destilacijo ter druge namene. Poroča se v kubičnih metrih brez skorje. Dodatna razlaga: v to kategorijo spadajo tudi druge oblike lesa drobnejših sortimentov, ki ne spadajo v zgornji kategoriji.

• Povečati izkoriščenost proizvodnega potenciala gozdnih rastišč. Z nego gozdov in pravočasnim obnavljanjem gozdnih sestojev povečati kakovost gozdnih lesnih sortimentov.
• Povečati rabo lesa in lesnih izdelkov v gradbeništvu in bivalnem okolju. Les in izdelki iz lesa naj postanejo vodilni material.
• Izboljšati organiziranost lastnikov gozdov; pospeševati kapitalsko povezovanje lastnikov gozdov za pridobivanje in predelavo lesa.
• Nadaljnje povečanje rabe lesa kot materiala in lesa slabše kakovosti oziroma lesnih ostankov kot energenta.

Obseg proizvodnje GLS je bil v letu 2021 3,81 milijona neto kubičnih metrov kar je 5 % manj kot leta 2020 (4,0 milijona m³) in je bil najnižji po letu 2013. Od tega so v proizvodnji iglavci in listavci zastopani v enakem deležu (50 %), kar se je zgodilo prvič v zgodovini Slovenije. V strukturi proizvodnje GLS iglavcev se povečuje delež hlodov za žago in furnir; le ta je v letu 2021 znašal 79 %, kar je 4 % več kot v povprečju obdobja 2016–2020. V strukturi proizvodnje GLS iglavcev pa se zmanjšuje delež lesa za celulozo in plošče, ki je v obdobju 2016–2020 v povprečju znašal 18 %, v letu 2021 pa le 14 %, kar je najmanj po letu 2013. Podobno kot pri iglavcih, se tudi pri listavcih povečuje delež hlodov za žago in furnir v skupni proizvodnji in sicer je le ta v letu 2021 znašal 25 %, kar je največ po letu 2007. Se je pa v letu 2021 zmanjšal obseg proizvodnje lesa za celulozo in plošče istavcev v primerjavi z letom 2019 in 2020, vendar je kljub temu večji od proizvodnje te skupine GLS v letih 2017 in 2018. Glede na lastništvo gozdov, z 72 % prevladuje proizvodnja GLS iz zasebnih gozdov, ki je v letu 2021 znašala 2,73 milijona m³.

Izvoz GLS se še naprej zmanjšuje in je v letu 2021 znašal 1.345.000 m³, kar je 14 % manj v primerjavi z letom 2020. Podoben izvoz smo zabeležili leta 2012. Kljub zmanjševanju skupnega izvoza GLS pa se povečuje izvoz okroglega industrijskega lesa listavcev, ki vključuje hlodovino, les za celulozo in plošče in drug tehnični les. V letu 2021 je le ta znašal 619.000 m³, kar je z izjemo leta 2015 rekorden podatek. V strukturi izvoza GLS se še naprej zmanjšuje izvoz hlodovine iglavcev, ki je v letu 2021 predstavljal 21 % skupnega izvoza GLS (oz. 286.000 m³, kar je najmanj po letu 2010). V letu 2021 smo največ GLS izvozili v Italijo, kamor se je izvoz povečal za 8 % v primerjavi z letom 2020. V Italijo smo v večini (63 %) izvažali industrijski les listavcev, od tega prevladuje les bukve. Po količini izvoza sledi Avstrija, kamor smo zmanjšali izvoz za 35 % v primerjavi z letom 2020. Pri izvozu v Avstrijo še vedno prevladuje skupina hlodi za žago in furnir iglavcev (z 61 %). Za 16 % smo v lanskem letu povečali izvoz na Hrvaško, pri čemer prevladujeta izvoz industrijskega lesa listavcev (41 %) ter lesa za kurjavo listavcev (24 %).

Uvoz GLS od leta 2015 narašča in je v letu 2021 znašal rekordnih 889.000 m³, kar je 4 % več kot leta 2020. V strukturi uvoza GLS je v lanskem letu z 32 % oz. 287.000 m³ prevladoval uvoz hlodovine iglavcev, ki se je sicer v primerjavi z letom 2020 zmanjšal za 22 %. V zadnjih dvajsetih letih je uvoz hlodovine iglavcev lani prvič presegel izvoz. Od leta 2016 naprej se povečuje uvoz lesa za celulozo in plošče iglavcev in je v letu 2021 znašal 264.000 m³, kar je 15 % več kot leta 2020 in 62 % več kot v povprečju obdobja 2014–2018 (v času obsežnih ujm in gradacij podlubnikov). V letu 2021 smo največ GLS uvozili iz Hrvaške (232.000 m³) in v primerjavi z letom 2020 se je uvoz od tam povečal za 10 %. Več kot polovico (56 %) uvoza iz Hrvaške je predstavljal industrijski les listavcev. Po količini uvoza sledi Avstrija, od koder z 87 % prevladuje les za celulozo in plošče iglavcev, predvsem smreke in jelke. Najbolj izrazito narašča uvoz GLS iz Nemčije, od koder prevladuje uvoz hlodovine iglavcev (82 % v letu 2021).

Značilnosti zunanje trgovine GLS najbolje prikazuje neto zunanja trgovina, ki se izračuna bilančno (izvoz-uvoz). Pri bilanci zunanje trgovine GLS od leta 2005 naprej beležimo zunanjetrgovinski presežek, ki je v letu 2016 dosegel rekordno vrednost, 2,63 milijona m³. Zunanjetrgovinski presežek kaže na večjo proizvodnjo GLS od porabe. Z zmanjševanjem količin izvoza ter povečevanjem količin uvoza, se zunanjetrgovinski presežek GLS zmanjšuje; v letu 2021 je znašal 456.000 m³, kar je najmanj po letu 2006. Do leta 2020 je bil tradicionalno največji zunanjetrgovinski presežek zabeležen pri skupini hlodi za žago in furnir iglavcev (v obdobju 2015–2018 nad 1 milijon m³), v letu 2020 se je znižal na 157.000 m³, v letu 2021 pa je bil prvič po letu 1991 po podatkih SURS zabeležen zunanjetrgovinski primanjkljaj v količini 970 m³. Zunanjetrgovinski primanjkljaj je bil v letu 2021 značilen tudi za les za celulozo in plošče iglavcev in drug okrogli industrijski les, kar se je zgodilo prvič po letu 2006. Se pa od leta 2018 naprej povečuje zunanjetrgovinski presežek okroglega industrijskega lesa listavcev in le ta je v letu 2021 znašal 459.000 m³ (+10 % v primerjavi z letom 2020).

Poraba GLS med leti niha in je odvisna od obsega letne proizvodnje ter zunanjetrgovinske bilance lesa. V letu 2021 je poraba GLS znašala 3,36 milijonov m³, od tega je bilo po oceni porabe slovenskega lesa 74 %. V strukturi porabe GLS prevladuje poraba industrijskega lesa (tj. hlodi za žago in furnir, les za celulozo in plošče ter drug okrogel industrijski les) in sicer je v letu 2021 le ta znašala 2,27 milijonov m³. Pri porabi okroglega industrijskega lesa v zadnjih treh letih z 80 % prevladujejo iglavci. V strukturi porabe GLS je v letu 2021 s 45 % oziroma 1,51 milijoni m³ prevladovala poraba hlodov za žago in furnir iglavcev. Po ocenah se je delež porabe hlodov za žago in furnir iglavcev iz slovenskega lesa v letu 2021 povečal v primerjavi z letom 2020 in je znašal okrog 80 %.

Največ GLS so v letu 2021 predelala podjetja v industriji žaganega lesa in furnirja (nad 1,7 milijonov m³), od tega je s 85 % prevladovala predelava iglavcev. Sledijo industrije lesnih kompozitov, mehanske celuloze in kemikalij, ki so skupno predelale 0,51 milijona m³ (+3 % v primerjavi z 2020), od tega je bilo 56 % lesa iglavcev. Velik porabnik GLS so gospodinjstva, ki kljub trendu zmanjševanja porabe v zadnjih letih, še vedno porabijo nad milijon m³ lesa za kurjavo letno, vendar del tega izvira tudi iz negozdnih virov.

Cilj so povzeti po:

Resolucija o Nacionalnem gozdnem programu. 2007. Ur. l. RS, št. 111/2007

Operativni program za izvajanje Nacionalnega gozdnega programa 2017–2021. 2017. Sklep Vlade RS na 146. redni seji z dne 31. 8. 2017

Poročilo o izvajanju nacionalnega gozdnega programa v obdobju 2015–2019, 2021. Sklep Vlade RS št. 34000-6/2020/4 z dne 14. 10. 2021

Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020 »Les je lep«. 2012.  Sklep Vlade RS št. 34000-1/2012/6 z dne 27. 6. 2012

Druge zakonodajne podlage:

Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 22/14 – odl. US, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16)

Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01)

Izvor baze podatkov:

Podatki so zbrani iz različnih virov: SURS, individualna podjetja - večji predelovalci lesa, ZGS, SiDG.

Skrbnik podatkov:

Gozdarski inštitut Slovenije (GIS)

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP)

Statistični urad RS (SURS)

Datum zadnjega zajema podatkov

1. 11. 2021

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalnik

Podatki so posodobljeni vsako leto, ko so na voljo končni podatki o strukturi proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov ter zunanji trgovini okroglega lesa.

Metodologija obdelave podatkov

Proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov (GLS) je eden ključnih podatkov za spremljanje gospodarjenja z gozdovi. Struktura proizvodnje GLS se vodi v neto kubičnih metrih (medtem ko se posek v bruto m³) , kjer so upoštevani tržni (komercialni) volumni GLS, brez upoštevanja nadmer pri dolžinah. Količina je pri nekaterih GLS izražena s skorjo, pri nekaterih pa brez skorje. Glavni viri za izračunavanje strukture proizvodnje GLS so: družba SiDG d. o. o., ZGS, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (SKZGRS – za podatke pred 2016), SURS in podjetja v lesnopredelovalni industriji.

Dinamika gibanj v zunanji trgovini je pomemben kazalnik stanja predelave in rabe lesa in posledično dodajanja dodane vrednosti domači obnovljivi surovini. Statistika zunanje trgovine zajema podatke o izvozu in uvozu blaga, to so podatki o blagu, ki ga Slovenija izvaža v druge države, in o blagu, ki ga uvaža iz drugih držav. Statistiko uvoza in izvoza blaga spremlja Statistični urad RS (SURS), podatke pa zbira Finančna uprava RS, natančneje Carinski urad RS (CURS). Od vstopa Slovenije v EU se podatki o blagovni menjavi Slovenije s tujino pridobivajo iz dveh ločenih sistemov: iz Ekstrastata ali statistike blagovne menjave z državami nečlanicami in iz Intrastata ali statistike blagovne menjave med državami članicami. V statistično raziskovanje Intrastat so vključena podjetja, ki v posamezni smeri trgovanja presežejo določen vrednostni prag. Poročanje o izvozu in uvozu blaga z državami nečlanicami EU temelji na carinskih deklaracijah, ki jih vodi FURS. V statistični zbirki Si-STAT so podatki o zunanji trgovini okroglega lesa na voljo po posameznih šifrah Kombinirane nomenklature (KN). Osnovni podatki so prikazani v merski enoti tona (torej govorimo o masi lesa), ki se preko pretvorbenih faktorjev lahko preračunajo v kubične metre (torej v volumen okroglega lesa).

Poraba okroglega lesa je deloma izračunana bilančno (proizvodnja + uvoz – izvoz) deloma pa so podatki pridobljeni s strani predelovalcev tega lesa. Analiza porabe okroglega lesa opisuje indikator stanja v primarni lesnopredelovalni industriji.

Informacije o kakovosti:

• Prednosti in slabosti kazalnika:

Kazalnik se na enak način zbira že dobro desetletje. Podatki o proizvodnji GLS so za državne gozdove povsem zanesljivi, za zasebne gozdove pa bi za natančne izračune potrebovali periodična in natančna zbiranja podatkov s strani žagarskih obratov, kmetijskih gospodarstev ter izvedbo popisa rabe lesa za kurjavo (drv) v Sloveniji. Pomanjkljivost kazalnika je tudi neupoštevanje pridobljenih količin lesa na površinah izven gozda. Podatki o zunanji trgovini so natančni, saj jih prek ustaljenega sistema zbira Carinski urad RS, statistiko pa spremlja SURS. Poraba okroglega lesa se delno izračunava bilančno in sicer poraba=proizvodnja-izvoz+uvoz. Pri interpretaciji podatkov o porabi/predelavi okroglega lesa je potrebna previdnost, kajti del izvoza tega lesa izvira tudi iz uvoza.

• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
  • Zanesljivost kazalnika (arhivski podatki):

Podatki so za spremljanje trenda tokov lesa zanesljivi, njihova zanesljivost pa bi se povečala ob rednejših in natančnih popisih predvsem pridobivanja in rabe okroglega lesa v gozdovih v zasebni lasti.  

• Negotovost kazalnika (scenariji/projekcije):

Projekcije v kazalnik niso vključene.

• Skupna ocena ((1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)): 2
  • Relevantnost (1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno): 2
  • Točnost (1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo, 2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni, 3 = interni podatki): 1
  • Časovna primerljivost (1 = vsaj 10-leten niz podatkov, 2 = vsaj 5-leten niz podatkov, 3 = manj kot 5-leten niz podatkov): 1
  • Prostorska primerljivost (1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne, 2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni, 3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni): ni prostorskih podatkov

Druge opombe:

Literatura oz. reference

KRAJNC, Nike, PIŠKUR, Mitja. 2006. Tokovi okroglega lesa in lesnih ostankov v Sloveniji = Roundwood and wood waste flow analysis for Slovenia. Zbornik gozdarstva in lesarstva, št. 80, 31–54.

PIŠKUR, Mitja. 2010. Proizvodnja, izvoz in uvoz okroglega lesa = Roundwood production, export and import. Gozdarski vestnik, letn. 68, št. 9, 442–445.

PIŠKUR, Mitja. 2012. Poraba industrijskega okroglega lesa v Sloveniji = Industrial roundwood consumption in Slovenia. Gozdarski vestnik, letn. 70, št. 4, 179–182.

ŠČAP, Špela, KRAJNC, Nike. 2021. Tokovi okroglega lesa v Sloveniji. Gozdarski vestnik, 79, 7/8: 251–258.

ŠČAP, Špela. 2022. Tokovi okroglega lesa. V: TRIPLAT, Matevž (ur.). Kazalniki gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji. Ljubljana, Gozdarski inštitut Slovenije, Založba Silva Slovenica: 48–59 s. DOI: 10.20315/SFS.183.

TRAVNIKAR, Tanja, BEDRAČ, Matej, BELE, Sara, BREČKO, Jure, HITI DVORŠAK, Ana, KOŽAR, Maja, LOŽAR, Luka, MOLJK, Ben, ZAGORC, Barbara, KUHAR, Aleš, ŠČAP, Špela. 2022. Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2021. Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. https://www.kis.si/f/docs/Porocila_o_stanju_v_kmetijstvu/ZP_2021_splosno__priloge_6.9.2022.pdf (dne 10. 10. 2022)