Tokovi okroglega lesa

Kazalnik  prikazuje proizvodnjo gozdnih lesnih sortimentov, zunanjo trgovino ter porabo le teh. Podatki so prikazani za obdobje 1999–2020. Podatki za leto 2020 so začasni, končni bodo na voljo jeseni 2021.

Gozdni lesni sortimenti so posekan les gozdnih drevesnih vrst, in sicer s skorjo ali brez nje, in obsegajo: les v okrogli obliki, razcepljen ali v drugi obliki (veje, korenine, panji in tvorbe), ter lesne sekance iz lesa, pridobljenega neposredno v gozdu. 

Gozdni lesni sortimenti se delijo glede na namen rabe. V nadaljevanju navajamo osnovno delitev z definicijami , ki so povzete po vprašalniku Joint Forest Sector Questionnaire, s katerim se v mednarodnih statistikah zbirajo podatki za potrebe organizacij FAO, UNECE, Eurostat in ITTO. Okrogli les se na prvem nivoju deli na industrijski (tehnični) okrogli les in les za kurjavo. Podrobnejša delitev s prevodom definicij je naslednja:

• Okrogli les je les, ki je bil posekan ali kako drugače pridobljen ali odstranjen. Obsega ves les pridobljen iz sečenj, npr. količine posekane v gozdovih in količine dreves izven gozda, vključno naravne izgube, izgube pri sečnji in spravilu v določenem obdobju, koledarskem letu ali gozdarskem letu. Vključuje ves les ki je bil pridobljen z ali brez skorje, in sicer les v okrogli obliki, razcepljen, grobo prizmiran ali v drugi obliki (npr. veje, korenine, panji in tvorbe) in les, ki je grobo oblikovan ali priostren. Je celota, ki vključuje les za kurjavo, les za oglje in industrijski (tehnični) okrogli les.
• Les za kurjavo (vključuje tudi les za oglje) je okrogli les, ki bo uporabljen kot gorivo za namene kot so kuhanje, ogrevanje, proizvodnja toplote in/ali proizvodnja energije. Vključuje les pridobljen iz debel, vej ali drugih delov drevesa (če so pridobljeni za gorivo) in les, ki bo uporabljen za proizvodnjo oglja (n.pr. v kopah ali mobilnih pečeh). Volumen okroglega lesa, ki se uporablja pri proizvodnji oglja, je ocenjen z uporabo faktorja 6,0 za pretvorbo teže 1t oglja v volumen uporabljenega okroglega lesa (izražen v m³). Les za kurjavo zajema tudi lesne sekance, ki se uporabljajo kot gorivo, če so bili proizvedeni neposredno (npr. v gozdu) iz okroglega lesa. Ne zajema pa lesnega oglja.
• Okrogli industrijski les zajema ves okrogel les razen lesa za kurjavo. Deli se v tri skupine in sicer:

• Hlodi za žago in furnir so okrogli les, ki bo razžagan (ali skobljan) po dolžini, namenjen za izdelavo žaganega lesa ali železniških pragov ali uporabljen pri proizvodnji furnirja (običajno z luščenjem in rezanjem). Zajema okrogli les (ne glede na to ali je oz. ni grobo prizmiran), ki bo uporabljen tudi za naslednje namene: za izdelavo dog in skodel, in druge posebne tipe okroglega lesa (npr. izrastki in korenine) za proizvodnjo furnirja. Poroča se v kubičnih metrih brez skorje. Dodatna razlaga: v to kategorijo spada okrogli les za proizvodnjo žaganih ali skobljanih tramov in ''embalažni'' les, če bo razžagan.
• Les za celulozo in plošče je okrogli les, ki bo uporabljen v proizvodnji celuloze, ivernih plošč ali vlaknenih plošč. Zajema okrogel les (z ali brez skorje), ki bo uporabljen za te namene v obli ali razcepljeni obliki ali v obliki lesnih sekancev, ki so narejeni neposredno iz okroglega lesa. Poroča se v kubičnih metrih brez skorje. Dodatna razlaga: v to kategorijo spada tudi brusni les.
• Drug okrogli industrijski les je okrogel les (neobdelan les), ki ne spada med hlode za žago, hlode za furnir in/ali les za celulozo in plošče. Zajema okrogli les, ki bo uporabljen za drogove, pilote, stebre, ograje, jamske opornike (“jamski les”), za pridobivanje tanina in destilacijo ter druge namene. Poroča se v kubičnih metrih brez skorje. Dodatna razlaga: v to kategorijo spadajo tudi druge oblike lesa drobnejših sortimentov, ki ne spadajo v zgornji kategoriji.

• Povečati izkoriščenost proizvodnega potenciala gozdnih rastišč. Z nego gozdov in pravočasnim obnavljanjem gozdnih sestojev povečati kakovost gozdnih lesnih sortimentov.
• Povečati rabo lesa in lesnih izdelkov v gradbeništvu in bivalnem okolju. Les in izdelki iz lesa naj postanejo vodilni material.
• Izboljšati organiziranost lastnikov gozdov; pospeševati kapitalsko povezovanje lastnikov gozdov za pridobivanje in predelavo lesa.
• Nadaljnje povečanje rabe lesa kot materiala in lesa slabše kakovosti oziroma lesnih ostankov kot energenta.

Proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov (GLS) iz slovenskih gozdov sledi trendom poseka. Proizvodnja GLS je bila najvišja v času obsežnih naravnih motenj v gozdovih, ko je bila močno povečana sanitarna sečnja, in sicer v obdobju 2014–2019. Pred naravnimi motnjami je za obdobje npr. 2010-2013  povprečna proizvodnja GLS znašala 3,32 milijonov m³, od tega so s 53 %-deležem prevladovali iglavci. Proizvodnja GLS je v letu 2016 dosegla rekordno vrednost, nad 5,5 milijonov m³. V letu 2020 se je predvsem zaradi manjšega obsega sanitarnih sečenj proizvodnja GLS zmanjšala in sicer za 16 % v primerjavi z letom 2019. V strukturi proizvodnje GLS iglavcev prevladuje kategorija hlodi za žago in furnir (v zadnjih petih letih s 75 %-deležem), pri listavcih pa s povprečno 56 % v zadnjih petih letih prevladuje les za kurjavo oz. drva. Glede na lastništvo gozdov prevladuje proizvodnja GLS iz zasebnih gozdov in sicer v obdobju 2016–2020 s povprečno 73 %.

Izvoz okroglega lesa se med leti precej spreminja; največ količin smo izvozili v času največjih naravnih motenj v gozdovih po drugi svetovni vojni, z rekordnim izvozom v letu 2016, ko je bil več kot 3 milijone m³. Po tem letu izvoz okroglega lesa pada, največji padec je bil zabeležen v letu 2019, ko se je izvoz glede na predhodno leto zmanjšal za 28 % in je znašal manj kot 2 milijona m³. V letu 2020 je izvoz okroglega lesa znašal dobrih 1,55 milijonov m³, kar je najmanj vse od leta 2014 naprej. Drugače je z uvozom, ki je med leti bolj stabilen, s trendom povečevanja v zadnjih letih (854.000 m³ v letu 2020), še posebej pri hlodovini iglavcev (+224 % v 2020 v primerjavi z letom 2019). Značilnosti zunanje trgovine okroglega lesa najbolje prikazuje neto zunanja trgovina, ki se izračuna bilančno (izvoz-uvoz). Rekorden zunanjetrgovinski presežek je bil leta 2016, ko je znašal 2,63 milijonov m³. V letih 2019 in 2020 se je zunanjetrgovinski presežek okroglega lesa izrazito zmanjšal. Največji zunanjetrgovinski presežek je že skoraj dve desetletji pri kategoriji hlodi za žago in furnir iglavcev z izjemo leta 2020, ko je zunanjetrgovinski presežek tega lesa prvič po letu 2005 znašal manj kot 160.000 m³. Glavni izvozni trg nepredelanega okroglega lesa iz Slovenije sta Avstrija in Italija. V prvo izvažamo predvsem hlodovino iglavcev, v drugo okrogli industrijski les listavcev. Glavni uvozni trg okroglega lesa v Slovenijo so bile v letu 2020 Hrvaška, Češka republika, Italija in Avstrija. Iz Hrvaške smo uvažali predvsem okrogli industrijski les listavcev, iz Češke republike in Italije hlodovino iglavcev, iz Avstrije pa celulozni les iglavcev.

Poraba okroglega lesa med leti niha in je odvisna od obsega letne proizvodnje ter zunanjetrgovinske bilance lesa. Od leta 2018 naprej je poraba okroglega lesa znašala čez 3 milijone m³, od tega je bilo porabe slovenskega lesa v povprečju okrog 80 %. V strukturi porabe nepredelanega okroglega lesa prevladuje poraba industrijskega lesa (tj. hlodi za žago in furnir, les za celulozo in plošč ter drug okrogel industrijski les) in sicer s povprečno 67 % v zadnjih letih. Ta delež je bil nižji (povprečno 57 %) v obdobju 2011–2016, ko je bila rekordno visoka poraba lesa za kurjavo in sicer v povprečju 1,20 milijonov m³. V strukturi porabe okroglega industrijskega lesa v obdobju 2011-2020 prevladuje poraba hlodov za žago in furnir iglavcev in sicer v celotnem obdobju s povprečno 58 %-deležem, s povprečno 23 % sledi poraba okroglega industrijskega lesa listavcev. Glede na skupino drevesnih vrst, v strukturi porabe okroglega industrijskega lesa prevladujejo iglavci (v obdobju 2011–2020 z 77 %-deležem). V Sloveniji je bila vse do leta 2019 celotna letna predelava hlodovine iglavcev izključno ali skoraj v celoti iz slovenskega lesa. V zadnjih dveh letih pa se poraba slovenske hlodovine iglavcev v skupni porabi tega lesa zmanjšuje; to lahko pojasnimo s pomanjkanjem tega lesa še posebej v lanskem letu ter zaradi obsežnih sanitarnih sečenj v bližnji evropskih državah (npr. Češka, Italija, Avstrija) in posledično presežkov tega lesa na trgu in nizskih uvoznih cen teh sortimentov, zaradi katerih so žagarski obrati začeli uvažati ta les iz tujine. Drugače kot s hlodovino iglavcev je z celuloznim lesom iglavcev, kjer poraba slovenskega lesa predstavlja v zadnjih dveh letih le povprečno 27 % skupne porabe tega lesa. V obdobjih 2002–2011 ter 2014–2016 je bilo stanje precej drugačno, saj smo večji predelali z lesom iz slovenskih gozdov. Poraba slovenskega okroglega industrijskega lesa listavcev, ki se predela v žagarskih obratih, furnirnicah, industriji lesnih plošč in drugih kompozitov, industriji mehanske celuloze in kemikalij, predstavlja v obdobju 2002–2020 povprečno 71 % celotne porabe tega lesa, z izjemo let 2005,2010 in 2011 ko je bil ta delež nekoliko nižji.

Največ okroglega lesa v Sloveniji predelajo podjetja v industriji žaganega lesa (v letih 2019 in 2020 nad 1,6 milijonov m³), od tega z več kot 80 % prevladuje predelava iglavcev. Sledijo industrije lesnih kompozitov, mehanske celuloze in kemikalij, ki skupno predelajo okrog pol milijona m³ od tega s povprečno več kot 50 % prevladuje les iglavcev. Velik porabnik okroglega lesa so gospodinjstva, ki porabijo nad milijon m³ lesa za kurjavo letno, vendar del tega izvira tudi iz negozdnih virov.

Metodologija

Cilj so povzeti po:

Resolucija o Nacionalnem gozdnem programu. 2007. Ur. l. RS, št. 111/2007

Operativni program za izvajanje Nacionalnega gozdnega programa 2017–2021. 2017. Sklep Vlade RS na 146. redni seji z dne 31. 8. 2017

Poročilo o izvajanju nacionalnega gozdnega programa v obdobju 2015–2019, 2021. Sklep Vlade RS št. 34000-6/2020/4 z dne 14. 10. 2021

Akcijski načrt za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020 »Les je lep«. 2012.  Sklep Vlade RS št. 34000-1/2012/6 z dne 27. 6. 2012

Druge zakonodajne podlage:

Zakon o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93, 56/99 – ZON, 67/02, 110/02 – ZGO-1, 115/06 – ORZG40, 110/07, 106/10, 63/13, 101/13 – ZDavNepr, 17/14, 22/14 – odl. US, 24/15, 9/16 – ZGGLRS in 77/16)

Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01)

Izvor baze podatkov:

Podatki so zbrani iz različnih virov: SURS, individualna podjetja - večji predelovalci lesa, ZGS, SiDG.

Skrbnik podatkov:

Gozdarski inštitut Slovenije (GIS)

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP)

Statistični urad RS (SURS)

Datum zadnjega zajema podatkov

1. 11. 2021

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalnik

Podatki so posodobljeni vsako leto, ko so na voljo končni podatki o strukturi proizvodnje gozdnih lesnih sortimentov ter zunanji trgovini okroglega lesa.

Metodologija obdelave podatkov

Proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov (GLS) je eden ključnih podatkov za spremljanje gospodarjenja z gozdovi. Struktura proizvodnje GLS se vodi v neto kubičnih metrih (medtem ko se posek v bruto m³) , kjer so upoštevani tržni (komercialni) volumni GLS, brez upoštevanja nadmer pri dolžinah. Količina je pri nekaterih GLS izražena s skorjo, pri nekaterih pa brez skorje. Glavni viri za izračunavanje strukture proizvodnje GLS so: družba SiDG d. o. o., ZGS, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (SKZGRS – za podatke pred 2016), SURS in podjetja v lesnopredelovalni industriji.

Dinamika gibanj v zunanji trgovini je pomemben kazalnik stanja predelave in rabe lesa in posledično dodajanja dodane vrednosti domači obnovljivi surovini. Statistika zunanje trgovine zajema podatke o izvozu in uvozu blaga, to so podatki o blagu, ki ga Slovenija izvaža v druge države, in o blagu, ki ga uvaža iz drugih držav. Statistiko uvoza in izvoza blaga spremlja Statistični urad RS (SURS), podatke pa zbira Finančna uprava RS, natančneje Carinski urad RS (CURS). Od vstopa Slovenije v EU se podatki o blagovni menjavi Slovenije s tujino pridobivajo iz dveh ločenih sistemov: iz Ekstrastata ali statistike blagovne menjave z državami nečlanicami in iz Intrastata ali statistike blagovne menjave med državami članicami. V statistično raziskovanje Intrastat so vključena podjetja, ki v posamezni smeri trgovanja presežejo določen vrednostni prag. Poročanje o izvozu in uvozu blaga z državami nečlanicami EU temelji na carinskih deklaracijah, ki jih vodi FURS. V statistični zbirki Si-STAT so podatki o zunanji trgovini okroglega lesa na voljo po posameznih šifrah Kombinirane nomenklature (KN). Osnovni podatki so prikazani v merski enoti tona (torej govorimo o masi lesa), ki se preko pretvorbenih faktorjev lahko preračunajo v kubične metre (torej v volumen okroglega lesa).

Poraba okroglega lesa je deloma izračunana bilančno (proizvodnja + uvoz – izvoz) deloma pa so podatki pridobljeni s strani predelovalcev tega lesa. Analiza porabe okroglega lesa opisuje indikator stanja v primarni lesnopredelovalni industriji.

Informacije o kakovosti:

• Prednosti in slabosti kazalnika:

Kazalnik se na enak način zbira že dobro desetletje. Podatki o proizvodnji GLS so za državne gozdove povsem zanesljivi, za zasebne gozdove pa bi za natančne izračune potrebovali periodična in natančna zbiranja podatkov s strani žagarskih obratov, kmetijskih gospodarstev ter izvedbo popisa rabe lesa za kurjavo (drv) v Sloveniji. Pomanjkljivost kazalnika je tudi neupoštevanje pridobljenih količin lesa na površinah izven gozda. Podatki o zunanji trgovini so natančni, saj jih prek ustaljenega sistema zbira Carinski urad RS, statistiko pa spremlja SURS. Poraba okroglega lesa se delno izračunava bilančno in sicer poraba=proizvodnja-izvoz+uvoz. Pri interpretaciji podatkov o porabi/predelavi okroglega lesa je potrebna previdnost, kajti del izvoza tega lesa izvira tudi iz uvoza.

• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
  • Zanesljivost kazalnika (arhivski podatki):

Podatki so za spremljanje trenda tokov lesa zanesljivi, njihova zanesljivost pa bi se povečala ob rednejših in natančnih popisih predvsem pridobivanja in rabe okroglega lesa v gozdovih v zasebni lasti.  

• Negotovost kazalnika (scenariji/projekcije):

Projekcije v kazalnik niso vključene.

• Skupna ocena ((1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)): 2
  • Relevantnost (1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno): 2
  • Točnost (1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo, 2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni, 3 = interni podatki): 1
  • Časovna primerljivost (1 = vsaj 10-leten niz podatkov, 2 = vsaj 5-leten niz podatkov, 3 = manj kot 5-leten niz podatkov): 1
  • Prostorska primerljivost (1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne, 2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni, 3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni): ni prostorskih podatkov

Druge opombe:

Literatura oz. reference

KOVAČ, Marko, FICKO, Andrej, ŠČAP, Špela, PIŠKUR, Mitja, JAPELJ, Anže, WESTERGREN, Marjana, BOŽIČ, Gregor. Katalog harmoniziranih kazalnikov za spremljanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in nacionalnega gozdnega programa v Republiki Sloveniji. Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije, 2019. 86 str. http://dirros.openscience.si/IzpisGradiva.php?id=10368. [COBISS.SI-ID 5519526]

KRAJNC, Nike, PIŠKUR, Mitja. 2006. Tokovi okroglega lesa in lesnih ostankov v Sloveniji = Roundwood and wood waste flow analysis for Slovenia. Zbornik gozdarstva in lesarstva, št. 80, 31–54.

PIŠKUR, Mitja. 2010. Proizvodnja, izvoz in uvoz okroglega lesa = Roundwood production, export and import. Gozdarski vestnik, letn. 68, št. 9, 442–445.

PIŠKUR, Mitja. 2012. Poraba industrijskega okroglega lesa v Sloveniji = Industrial roundwood consumption in Slovenia. Gozdarski vestnik, letn. 70, št. 4, 179–182.

ŠČAP, Špela. Zunanja trgovina z okroglim lesom v Sloveniji. Spletni portal WoodChainManager. 2019. ISSN 2591-2127. http://wcm.gozdis.si/zunanja-trgovina-z-okroglim-lesom-v-sloveniji. [COBISS.SI-ID 5460390]

ŠČAP, Špela, PIŠKUR, Mitja. Izvoz in uvoz okroglega lesa. Korenina : [interno glasilo družbe Slovenski državni gozdovi, d. o. o.]. [Tiskana izd.]. dec. 2020, št. 14, str. 12-13, ilustr. ISSN 2670-4234. https://sidg.si/index.php/menu-za-download-javnost?view=download&id=1699. [COBISS.SI-ID 43678211]

ŠČAP, Špela. Tokovi okroglega lesa v letu 2019. Spletni portal WoodChainManager. 2020. http://wcm.gozdis.si/slo/tokovi-okroglega-lesa-v-letu-2019.

TRAVNIKAR, Tanja, BEDRAČ, Matej, BELE, Sara, KOŽAR, Maja, MOLJK, Ben, BREČKO, Jure, PINTAR, Marjeta, ZAGORC, Barbara, ŠČAP, Špela (sodelavec pri raziskavi), et al., TRAVNIKAR, Tanja (urednik). Poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2020. Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: Kmetijski inštitut Slovenije, 2021. Še NEOBJAVLJENO.