Varnost in zdravje pri delu v gozdu

Prenesi kazalnik

Ključno sporočilo

Nezgode pri delu še vedno predstavljajo velik problem predvsem v zasebnih gozdovih. Izobraževanja in usposabljanja za zmanjšanje števila nezgod ne potekajo v zadostnem obsegu. Preučiti velja pravne okvire minimalnih pogojev usposobljenosti in opremljenosti (osebna varovalna oprema) za delo v gozdovih tudi za nepoklicne delavce v gozdu. Pri poklicnem delu je za zmanjševanje tveganj za nezgodo pomembno izvajanje organizacijskih ukrepov in nadzora.

Definicija

Kazalnik prikazuje stanje in trende na področju varnosti pri delu v gozdu v slovenskem gozdarstvu.

Nezgoda pri delu je nepredviden oziroma nepričakovan dogodek na delovnem mestu ali v delovnem okolju, ki se zgodi v času opravljanja dela ali izvira iz dela, in ki povzroči poškodbo delavca.

Nevarni pojav je dogodek, ob katerem je ali bi lahko nastala premoženjska škoda, je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje delavca oziroma bi lahko prišlo do nezgode delavca zaradi katere bi bil delavec nezmožen za delo.

Grafi z virom podatkov

 Preglednica 1: Število nezgod s smrtnim izidom med nepoklicnimi delavci pri delu v gozdu ter količina posekanega lesa na enega mrtvega 1998 – 2019 (vir: ZGS).

Leto

Nezgode s smrtnim izidom (število)

Letni posek v zasebnih gozdovih (m3)

Količina posekanega lesa na enega mrtvega (m3/št. mrtvih))

 
 

1998

8

1.536.786

192.098

 

1999

7

1.498.450

214.064

 

2000

13

1.631.954

125.535

 

2001

11

1.614.973

146.816

 

2002

9

1.670.779

185.642

 

2003

5

1.848.753

369.751

 

2004

7

1.812.345

258.906

 

2005

8

1.964.895

245.612

 

2006

3

2.385.897

795.299

 

2007

9

2.058.723

228.747

 

2008

8

2.254.761

281.845

 

2009

9

2.134.025

237.114

 

2010

9

2.195.661

243.962

 

2011

18

2.645.324

146.962

 

2012

10

2.673.826

267.383

 

2013

15

2.718.304

181.220

 

2014

18

4.500.385

250.021

 

2015

16

4.210.000

263.125

 

2016

9

4.090.000

454.444

 

2017

7

4.110.000

587.143

 

2018

13

4.580.000

352.308

 

2019

12

3.720.000

310.000

 

 

1.783 število registriranih

izvajalcev gozdarskih storitev

(MojGozdar.si)

V povprečju se je v letu 2020

vsakemu  5  registriranem

podjetju zgodila nezgoda.

 Preglednica 2: Zanimanje lastnikov gozdov za izobraževanje in usposabljanje o varnem delu v gozdu (vir: ZGS, Poročilo o delu 2015 – 2019; obdelava GIS).
   

2015

2016

2017

2018

2019

Skupaj

Varno delo z motorno žago (16 ur)

planirano število udeležencev

740

710

0

750

850

3050

število prijavljenih

775

733

0

737

896

3141

% prijavljenost m. ž.

105%

103%

0%

98%

105%

103%

Varno delo s traktorjem (8 ur)

planirano število udeležencev

400

400

0

380

150

1330

število prijavljenih

425

394

0

347

167

1333

% prijavljenost t.

106%

99%

0%

91%

111%

100%

 

% prijavljenost SKUPAJ

105%

102%

0%

96%

106%

102%

 

 Preglednica 3: Izobraževanje in usposabljanje lastnikov gozdov o varnem delu v gozdu, število dogodkov in udeležba (vir: ZGS, Poročilo o delu 2015 – 2019; obdelava GIS).
 

Tečaji

Udeleženci

Leto

Št. dogodkov – tečaj Varno delo z motorno žago/ Usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu

Št. dogodkov – tečaj Varno delo s traktorjem

Dogodki - skupaj

Št. udeležencev tečaja Varno delo z motorno žago (16 ur) / Usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu

Št. udeležencev tečaja Varno delo s traktorjem(8 ur)

Št. udeležencev - skupaj

2015

42

21

63

1114

449

1563

2016

43

17

60

743

394

1137

2017

1

0

1

13

0

13

2018

41

14

55

706

316

1022

2019

47

6

53

813

154

967

Skupaj

174

58

232

3389

1313

4702

 Slika: Število mrtvih po vrstah nesreč

 

 

 

Cilji

  • Vizija 0, to je nič mrtvih in nič hudo poškodovanih.
  • Intenzivirati izobraževanje lastnikov gozdov in svetovanje. 

 

Komentar

Delovne nezgode so pogoste in težke, delovna invalidnost med poklicnimi delavci pa je najpogostejši vzrok za predčasno upokojevanje. Vse to prinaša številne neugodne posledice v nacionalnem gospodarstvu. V obdobju 2001-2019 se je pri delu v gozdovih smrtno ponesrečilo okoli 209 ljudi. Pogoste posledice delovnih nezgod so tudi invalidnost. Te lahko za zasebne gozdove ocenimo z 10-kratnikom smrtnih nezgod. Število vseh nezgod pa lahko ocenimo s 100-kratnikom smrtnih nezgod. 

Človeški dejavnik je najpogostejši vzrok nezgod, nepravilni postopki pri delu v več kot polovici primerov, nepazljivost pa v dobri tretjini. Nepredvidljivi vzroki iz okolja so prisotni pri manj kot desetini nezgod v zasebnih gozdovih. Širše družbenoekonomske posledice nezgod pri delu v gozdu v zasebnih gozdovih so bile ocenjene na četrtino vrednosti letnega posekanega lesa, kar tudi negativno vpliva na gospodarske učinke gozdov. 

Poseben problem še vedno predstavlja visoko število nezgod pri delu v gozdu, kljub temu, da se je varnost pri delu v gozdu v povprečju izboljšala tudi zaradi izobraževanja lastnikov gozdov.

Delo v gozdu je eno najtežjih in najnevarnejših opravil. Kljub vse večjem uvajanju strojne sečnje ter povečanem številu sodobnih gozdarskih strojev in opreme v zadnjem obdobju ostajata sečnja in spravilo lesa med najbolj tveganimi dejavnostmi. Raven varnega dela med poklicnimi delavci je tudi zaradi zahtev zakonodaje sorazmerno visoka, med nepoklicnimi delavci pa je ravno nasprotno. 

V primerjavi s prejšnjim obdobjem, ko je bil razviden izrazit trend naraščanja smrtnih delovnih nezgod v gozdu, se je v zadnjem obdobju trend nekoliko umiril. V trendu nezgod s smrtnim izidom pri nepoklicnih delavcih v gozdu pa je opaziti skok leta 2018, kar pripisujemo sanaciji vetroloma, ki je Slovenijo prizadel v decembru 2017. Tudi leta 2019 je bila smrtnost visoka, vendar je bil posek v primerjavi z 2018 nižji prav zaradi nižjega sanitarnega poseka. Petletno povprečje količine posekanega lesa na enega mrtvega v zadnjem obdobju (393.404 m3/smrt) se je v primerjavi s prejšnjim skoraj podvojilo (217.910 m3/smrt), kar pomeni, da se je varnost pri delu v gozdu v povprečju izboljšala. Visoko število mrtvih med nepoklicnimi delavci v letu 2011 se pripisuje gospodarski krizi, ko so ljudje zaradi pomanjkanja sredstev pomoč spet poiskali v gozdu; v letu 2014 pa sanaciji žledoloma.

Ker se bo strojna sečnja lahko izvajala v največ 40 % gozdov, bo izboljšanje ravni usposobljenosti in opremljenosti nepoklicnih gozdnih delavcev še naprej predstavljalo izziv za vladne in nevladne organizacije. Pri tem izboljšanja stanja ne bo mogoče doseči brez predpisanih minimalnih zahtev za usposobljenost in uporabo osebne varovalne opreme tudi za tiste nepoklicne delavce, ki jih ne zajemajo predpisi s področja varnosti in zdravja pri delu. Dolgoročni podatki namreč kažejo, da samo prostovoljno izpolnjevanje zahtev ni dovolj.

Nezgode pri delu, predvsem v zasebnem gozdu, še vedno predstavljajo velik problem. Za zmanjšanje števila nezgod izobraževanje in usposabljanje ne potekata v zadostnem okviru. Preučiti velja pravne okvire minimalnih pogojev usposobljenosti in opremljenosti (osebna varovalna oprema) za delo v gozdovih tudi za nepoklicne delavce v gozdu. Pri poklicnem delu je za zmanjševanje tveganj za nezgodo pomembno izvajanje organizacijskih ukrepov in nadzora.

Poklicno delo v gozdu se na področju zagotavljanja varnosti in varovanja zdravja izvaja bolj organizirano. Še vedno pa se, tudi zaradi povečanih tveganj pri delu v zadnjih letih, trend zmanjševanja nezgod s smrtnim izidom in težjih poškodb k »viziji 0« zmanjšuje oziroma se ustavlja. V zadnjem obdobju je opaziti tudi upadanje trenda števila prijavljenih nezgod. Če smo na področju zakonodaje ustrezno ukrepali, postaja pri poklicnem delu pomembnejše izvajanje organizacijskih ukrepov in nadzora za zmanjševanje tveganj za nezgodo.

Skupna količina mehanizacije za strojno sečnjo v Sloveniji se je povečala (SURS, 2019 (GOZD-MEHAN)), povečal se je tudi nakup kompletov za strojno sečnjo (PRP podukrep M08.6) in število ponudnikov storitev strojne sečnje (vir: MojGozdar).

Glede zdravja pri delu v Sloveniji je zaradi neizvajanja Pravilnika o poklicnih boleznih težavno odkrivanje in evidentiranje. Posledica trenutne zakonodaje je, da se poklicne bolezni v Sloveniji skoraj ne odkrivajo in ne preprečujejo. Letno v Sloveniji potrdimo le okoli 30 primerov poklicnih bolezni (vse panoge, ne le gozdarstvo), medtem ko smo jih imeli pred spremembo zakonodaje v letu 1990 okoli 800 letno. V anketi je 96 % lastnikov izjavilo, da pri delu v gozdu uporabljajo osebno varovalno opremo, največ jih uporablja rokavice, sledi čelada, najmanj pa glušniki. Le 16 % lastnikov v gozdu ne dela sama, kar pomeni, da večina še vedno v gozdu dela sama.

Izobraževanje lastnikov gozdov se ne intenzivira. Zaskrbljujoč je primer leta 2017, ko ZGS ni pridobil namenskih sredstev Programa razvoja podeželja (PRP) za izobraževanje lastnikov gozdov, kar se je pokazalo v zelo nizki realizaciji tečajev za lastnike gozdov. PRP sicer omogoča brezplačno udeležbo; za plačljiva usposabljanja, ki jih izvaja ZGS, pri lastnikih skoraj ni zanimanja. Pridobljena sredstva Programa razvoja podeželja pogojujejo izobraževanja in usposabljanja lastnikov gozdov (izvedbo tečajev) s področja varnega dela v gozdu, ki pripomorejo k dvigu varnosti lastnikov gozdov. Zanimanje (število prijav) lastnikov gozdov za udeležbo na tečajih varnega dela običajno presega kapacitete (plan), zanimanje je zelo veliko, zlasti v primeru za lastnika brezplačnih tečajev. Tečaji so relativno zelo pomembni kot vir znanja o gospodarjenju z gozdom, petina (20 %) lastnikov gozdov se je tam naučila pravilno opravljati sečnjo in spravilo lesa. Problematično je, da se je 35 % lastnikov gozdov sečnje in spravila lesa naučilo iz lastnih izkušenj.

Tečaj varnega dela z motorno žago variira v izvedbi in lahko traja od 1-3 dni, najbolj pogosto se izvaja 2-dnevni tečaj (16 ur). Poleg najbolj obiskanega tečaja za varno delo z motorno žago za lastnike gozdov, ZGS na pobudo lastnikov izvaja tudi tečaje vzdrževanja motorne žage, varnega dela v ujmah, vzdrževanja gozdnih cest in usposabljanja za področne gasilske zveze. V povprečju ZGS izvede letno 46 tečajev povezanih z varnostjo pri delu za lastnike gozdov, povprečno se jih letno udeleži približno 940 udeležencev. V zadnjih petih letih se je tečaja, povezanega z varnostjo pri delu, udeležilo skupaj 4702 udeležencev, kar predstavlja 1,15 % zasebnih lastnikov gozdov v Sloveniji. Približno 71 % (291.031) lastnikov gozda je aktivnih pri gospodarjenju s svojim gozdom (v zadnjih petih letih so izvajali sečnjo oz. spravilo v svojem gozdu). 1,62 % aktivnih lastnikov gozda je ZGS usposobil v zadnjih petih letih na področju varnosti pri delu.

Slovenija ima 2.107.126 prebivalcev, zasebnih lastnikov gozdov je 409.038, torej je približno vsak peti prebivalec lastnik gozda (19,4 %). Letno v Sloveniji umre 24.016 ljudi (2020), v celotni populaciji Slovenije je to 1,13 %. Ob predpostavki, da je populacija zasebnih lastnikov gozdov podobna splošni populaciji Slovenije (v resnici je v povprečju lastnik gozda še starejši kot prebivalec Slovenije), lahko sklepamo, da v Sloveniji letno umre približno 4.659 zasebnih lastnikov gozdov. Letno ZGS o varnem delu izobrazi približno 940 zasebnih lastnikov gozdov. S povečanjem števila izobraževanj za varno delo v gozdu je treba intenzivirati izobraževanje lastnikov gozdov za zmanjševanje števila nezgod pri delu v gozdu.

Stanje

Število mrtvih ali huje poškodovanih se zmanjšuje, a do vizije 0, to je nič mrtvih in nič hudo poškodovanih, smo še daleč. Še vedno pa se, tudi zaradi povečanih tveganj pri delu v zadnjih letih, trend zmanjševanja nezgod s smrtnim izidom in težjih poškodb k »viziji 0« zmanjšuje oziroma se ustavlja. Število smrti pri poklicnih delavcih se stalno zmanjšuje in je nizko. Število smrtnih nepoklicnih nezgod ima spremenljivo oz. neopredeljivo smer razvoja in se v primeru večje ujme zlahka znatno poveča. Izobraževanje lastnikov gozdov se ne intenzivira.

Metodologija

1.1.1      Cilji so povzeti po:

Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (Uradni list RS, št. 111/07)
International Social Security Association: Vision zero. https://visionzero.global/

1.1.2      Druge zakonodajne podlage:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11

1.1.3      Izvor baze podatkov:

Zavod za gozdove Slovenije, portal "Popis nesreč v zasebnih gozdovih"
Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zdravstveni statistični letopisi
Gozdarski inštitut Slovenije, Anketa med zasebnimi lastniki gozdov, 2019

1.1.4      Skrbnik podatkov:

Zavod za gozdove Slovenije
Nacionalni inštitut za javno zdravje
Gozdarski inštitut Slovenije
Statistični urad Republike Slovenije

1.1.5      Datum zadnjega zajema podatkov 

31. 12. 2019

1.1.6      Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalnik

Na podlagi Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva se za prijavo poškodbe pri delu uporablja obrazec Prijava nezgode – poškodbe pri delu (ER-8), ki ga izpolni delodajalec, poškodovani delavec pa ga izroči svojemu izbranemu osebnemu zdravniku. Slednji obrazec posreduje Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, preko katerega podatke prejema Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki je zadolžen za vodenje zdravstvene statistike. Nacionalni inštitut za javno zdravje objavlja statistične podatke o poškodbah pri delu v okviru zdravstvenih statističnih letopisov. NIJZ je od Statističnega urada Slovenije - SURS uradni pooblaščeni upravljalec statističnih podatkov o zdravju ter zdravju in varnosti pri delu.

Zavod za gozdove Slovenije od leta 1998 sistematično zbira podatke o nezgodah, ki se zgodijo nepoklicnim delavcem pri delu v gozdu (Beguš, 2015). ZGS samoiniciativno prek svojih revirnih gozdarjev beleži nezgode v zasebnih gozdovih, saj je drugačen sistem zbiranja podatkov – prek policije in zdravstvenih ustanov – otežen med drugim tudi zaradi zakona o varovanju osebnih podatkov. Podatki so zbrani na podlagi informacij, ki jih delavci ZGS pridobijo na terenu oziroma iz sredstev javnega obveščanja. Na podlagi teh informacij se izdelajo poročila o nezgodah v zasebnih gozdovih. Kljub dejstvu, da podatki niso popolni in zato na tak način vseh nezgod ne moremo zajeti, nam služijo kot dobra informacija o tem, pri katerih opravilih se nesreče pripetijo, kako resne so poškodbe in kaj je vzrok tem nesrečam. V poročilih o nezgodah naj bi bile zajete vsaj vse smrtne nezgode. Pri lažjih nezgodah je potrebno omeniti, da je tukaj naša evidenca najmanj zanesljiva, saj večina lažjih nezgod pri delu v zasebnem gozdu ni nikjer zabeleženih.

Anketa GOZD-MEHAN je del letnega statističnega raziskovanja Gozdarska dejavnost, ki ga opravlja Statistični urad RS. Vprašalnik podjetjem pošljejo po pošti. V raziskovanje Gozdarska dejavnost (GOZD-MEHAN/L) so z metodo polnega zajema vključeni tisti poslovni subjekti, ki so po Standardni klasifikaciji dejavnosti iz leta 2008 (SKD 2008) razvrščeni v področje dejavnosti Gozdarstvo (A), in sicer v podpodročja: A02.1 gojenje gozdov in druge gozdarske dejavnosti; A02.2 sečnja; A02.4 storitve za gozdarstvo) in nekatere ključne enote, ki sicer po svoji glavni dejavnosti ne spadajo v gozdarstvo, vendar so pomembne za to raziskovanje. Dopolnilna dejavnost na kmetiji ni zajeta v to raziskovanje. V raziskovanje je vključenih od 450 do 500 opazovanih enot (glede na število na novo ustanovljenih in ukinjenih poslovnih subjektov na letni ravni v Poslovnem registru Slovenije). Enota, ki jo opisujejo objavljeni podatki, je podjetje, ki je registrirano za gozdarsko dejavnost na območju Republike Slovenije, in sicer po vrsti aktivnosti in količini opravljenega dela v gozdu, po opremljenosti z mehanizacijo in opremo ter po količini in vrsti porabljene energije (goriv). Gozdarska mehanizacija in poraba goriv v podjetjih, registriranih za gozdarsko dejavnost, letna objava. 

1.1.7      Metodologija obdelave podatkov

Uporabljeni podatki so povzeti po podatkovnih bazah in evidencah NIJZ, ZGS, SURS ter anketi med lastniki gozdov GIS. Grafikoni in preglednice so bili pripravljeni v programu Microsoft Excel.

Uporabljeni podatki so predstavljeni v odstotkih in absolutnih vrednostih. Podatki so večinoma prikazani neposredno, brez dodatnih obdelav. 

1.1.8      Informacije o kakovosti:

  • Prednosti in slabosti kazalnika:

Podatki za kazalnik se na enak način zbirajo približno dve desetletji. Ni enotne baze nezgod v gozdarstvu v Sloveniji. Pomanjkljivi podatki o težjih in lažjih nezgodah v zasebnih gozdovih, ter tudi pri poklicnih delavcih v gozdu. Slabi podatki o zdravju oz. poklicnih boleznih in obolenjih pri delu v gozdu.

  • Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
    • Zanesljivost kazalnika (arhivski podatki): Podatki so relativno zanesljivi, metodologija zbiranja se ni spreminjala. Zanesljivost starejših podatkov je primerljiva z novejšimi. Zanesljivost podatkov prvo leto zbiranja (2000) je majhna, ima le en vnos.
      V ZGS portal "Popis nesreč v zasebnih gozdovih" naj bi se vnašale nezgode pri nepoklicnih delavcih v gozdovih; mogoče je, da to ni čisto točno, saj lahko tudi kakšen poklicni gozdar dela v zasebnem gozdu.
      Podatki o izobraževanjih in usposabljanju lastnikov gozdov v letnih poročilih o delu ZGS so uporabni, vendar letna poročila ne objavljajo istih preglednic, ali pa postavke v preglednicah niso konsistentne.
    • Negotovost kazalnika (scenariji/projekcije): 
  • Skupna ocena ((1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom)): 2
    • Relevantnost (1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno): 3
    • Točnost (1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo, 2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni, 3 = interni podatki): 2
    • Časovna primerljivost (1 = vsaj 10-leten niz podatkov, 2 = vsaj 5-leten niz podatkov, 3 = manj kot 5-leten niz podatkov): 2
    • Prostorska primerljivost (1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne, 2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni, 3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni): ni prostorskih podatkov

1.1.9        Druge opombe:

Manjkajo podatki o zdravju pri delu v gozdu.
Manjka mednarodna primerjava.

1.1.10   Literatura oz. reference:

Analiza nezgod pri delu v gozdu med nepoklicnimi delavci, s poudarkom na analizi nezgod pri sanaciji žledoloma [Analysis of forestry accidents involving non-professional workers with an emphasis on accidents in the aftermath of ice-break damage]. J Beguš Ujma 29, 195-205, 2015.
Nacionalni inštitut za javno zdravje. 2020. Zdravstveni statistični letopisi
Pravilnik o poklicnih boleznih omogoča njihovo odkrivanje in preprečevanje. https://www.kimdps.si/novice/pravilnik-o-poklicnih-boleznih-omogoca-njihovo-odkrivanje-preprecevanje-ni-uperjen-proti (avgust 2021)
Statistični Urad RS: Nezgode s smrtnim izidom pri poklicnem delu v gozdarstvu (1980-2012).
SURS. 2020. Število in sestava prebivalstva.  https://www.stat.si/StatWeb/Field/Index/17/104 (avgust 2021)
Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11)
Zavod za gozdove Slovenije: Nezgode s smrtnim izidom pri nepoklicnem delu v gozdarstvu (2009 - 2015).
Zavod za gozdove Slovenije. 2021. Portal "Popis nesreč v zasebnih gozdovih"
Zavod za gozdove Slovenije. 2021. Poročilo o izvajanju nacionalnega gozdnega programa v obdobju 2015–2019