Varnost in zdravje pri delu v gozdu

Kazalnik prikazuje stanje in trende na področju varnosti pri delu v gozdu v slovenskem gozdarstvu.

Nezgoda pri delu je nepredviden oziroma nepričakovan dogodek na delovnem mestu ali v delovnem okolju, ki se zgodi v času opravljanja dela ali izvira iz dela, in ki povzroči poškodbo delavca.

Nevarni pojav je dogodek, ob katerem je ali bi lahko nastala premoženjska škoda, je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje delavca oziroma bi lahko prišlo do nezgode delavca zaradi katere bi bil delavec nezmožen za delo.

Ker se večina nezgod pri delu v gozdu zgodi zasebnim lastnikom in ne poklicnim delavcem, izobraževanje in usposabljanje v okviru tega kazalnika pojmujemo v ožjem pomenu in sicer izobraževanja in usposabljanja zasebnih lastnikov gozdov. Večino teh dogodkov izvede in poroča Zavod za gozdove Slovenije.

-          Vizija 0, to je nič mrtvih in nič hudo poškodovanih. 

Intenzivirati izobraževanje lastnikov gozdov in svetovanje.

Delovne nezgode so pogoste in težke, delovna invalidnost med poklicnimi delavci pa je najpogostejši vzrok za predčasno upokojevanje. Vse to prinaša številne neugodne posledice v nacionalnem gospodarstvu. V obdobju 1999-2021 se je pri delu v gozdovih smrtno ponesrečilo okoli 255 ljudi. Pogoste posledice delovnih nezgod so tudi invalidnost. Te lahko za zasebne gozdove ocenimo z 10-kratnikom smrtnih nezgod. Število vseh nezgod pa lahko ocenimo s 100-kratnikom smrtnih nezgod.

Človeški dejavnik je najpogostejši vzrok nezgod, nepravilni postopki pri delu v več kot polovici primerov, nepazljivost pa v dobri tretjini. Nepredvidljivi vzroki iz okolja so prisotni pri manj kot desetini nezgod v zasebnih gozdovih. Širše družbenoekonomske posledice nezgod pri delu v gozdu v zasebnih gozdovih so bile ocenjene na četrtino vrednosti letnega posekanega lesa, kar tudi negativno vpliva na gospodarske učinke gozdov.

Poseben problem še vedno predstavlja visoko število nezgod pri delu v gozdu, kljub temu, da se je varnost pri delu v gozdu verjetno izboljšala tudi zaradi izobraževanja lastnikov gozdov.

Delo v gozdu je eno najtežjih in najnevarnejših opravil. Kljub vse večjem uvajanju strojne sečnje ter povečanem številu sodobnih gozdarskih strojev in opreme v zadnjem obdobju ostajata sečnja in spravilo lesa med najbolj tveganimi dejavnostmi. Raven varnega dela med poklicnimi delavci je tudi zaradi zahtev zakonodaje sorazmerno visoka, med nepoklicnimi delavci pa je ravno nasprotno.

Poklicno delo v gozdu se na področju zagotavljanja varnosti in varovanja zdravja izvaja bolj organizirano. Še vedno pa se, tudi zaradi povečanih tveganj pri delu v zadnjih letih, trend zmanjševanja nezgod s smrtnim izidom in težjih poškodb k »viziji 0« zmanjšuje oziroma se ustavlja. V zadnjem obdobju je opaziti tudi rahlo naraščanje trenda števila prijavljenih nezgod. Če smo na področju zakonodaje ustrezno ukrepali, postaja pri poklicnem delu pomembnejše izvajanje organizacijskih ukrepov in nadzora za zmanjševanje tveganj za nezgodo.

Skupaj se je v Sloveniji pri delu v gozdu pri nepoklicnih delavcih v letu 2020 zgodilo 5 smrtnih nezgod, v letu 2021 pa 6 smrtnih nezgod,. Prek sistema zaznavanja nezgod IRIS smo sicer identificirali 6 smrtnih nezgod. Tudi sistem za zbiranje podatkov o nezgodah v gozdu ZGS je vseboval 6 nezgod, vendar ni šlo za iste nezgode. Za 4 nezgode v sistemu IRIS ni bilo najti natančnejših informacij ali gre za gozdarsko nezgodo, zato smo jih izločili iz analize. Od 6 smrtnih nezgod, v sistemu IRIS manjkajo 4.

V primerjavi s prejšnjim obdobjem, ko je bil razviden izrazit trend naraščanja smrtnih delovnih nezgod v gozdu, se je v zadnjem obdobju trend umiril. V letu 2020 in 2021 je na aktivnost gospodarjenja vplivala tudi epidemija COVID-19, saj je bil leta 2021 izvedeni posek v zasebnih gozdovih najnižji v zadnjih 8 letih. V letu 2020 je bilo posekanega 4,23 milijonov m³ drevja, od tega v državnih gozdovih 1,34 milijona m³ ter v gozdovih ostalih lastništev 2,89 milijonov m³ (ZGS, 2021). Posek je bil v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 (5,29 milijonov m³) nižji predvsem zaradi nižjega sanitarnega poseka in zaradi zmanjšanja gospodarske aktivnosti v gozdovih zaradi epidemije COVID-19. V letu 2020 smo evidentirali 44 nezgod pri delu v zasebnih gozdovih (15 % manj kot v predhodnem letu), in sicer pet smrtnih (58 % zmanjšanje glede na preteklo leto), 35 težjih (26 % povečanje) in štiri lažje (ZGS, 2021).

V trendu nezgod s smrtnim izidom pri nepoklicnih delavcih v gozdu je opaziti skok leta 2018, kar pripisujemo sanaciji vetroloma, ki je Slovenijo prizadel v decembru 2017. Tudi leta 2019 je bila smrtnost visoka, vendar je bil posek v primerjavi z 2018 nižji prav zaradi nižjega sanitarnega poseka.

Petletno povprečje količine posekanega lesa na enega mrtvega v zadnjem obdobju (2017-2021) (460.490 m³/smrt) se je v primerjavi s prejšnjim (2012-2016) skoraj podvojilo (283.239 m³/smrt), kar pomeni, da se je varnost pri delu v gozdu v povprečju izboljšala. Visoko število mrtvih med nepoklicnimi delavci v letu 2011 se sicer pripisuje gospodarski krizi, ko so ljudje zaradi pomanjkanja sredstev pomoč spet poiskali v gozdu (morda bo leta 2022 zopet tako); v letu 2014 pa sanaciji žledoloma. V anketi (GIS) je 96 % lastnikov izjavilo, da pri delu v gozdu uporabljajo osebno varovalno opremo, največ jih uporablja rokavice, sledi čelada, najmanj pa glušniki. Le 16 % lastnikov v gozdu ne dela sama, kar pomeni, da večina še vedno v gozdu dela sama.

Izobraževanje lastnikov gozdov se ne intenzivira. Zaskrbljujoč je primer leta 2017, ko ZGS ni pridobil namenskih sredstev Programa razvoja podeželja (PRP) za izobraževanje lastnikov gozdov, kar se je pokazalo v zelo nizki realizaciji tečajev za lastnike gozdov. PRP sicer omogoča brezplačno udeležbo; za plačljiva usposabljanja, ki jih izvaja ZGS, pri lastnikih skoraj ni zanimanja. Pridobljena sredstva Programa razvoja podeželja pogojujejo izobraževanja in usposabljanja lastnikov gozdov (izvedbo tečajev) s področja varnega dela v gozdu, ki pripomorejo k dvigu varnosti lastnikov gozdov. Zanimanje (število prijav) lastnikov gozdov za udeležbo na tečajih varnega dela običajno presega kapacitete (plan), zanimanje je zelo veliko, zlasti v primeru za lastnika brezplačnih tečajev. Tečaji so relativno zelo pomembni kot vir znanja o gospodarjenju z gozdom, petina (20 %) lastnikov gozdov se je tam naučila pravilno opravljati sečnjo in spravilo lesa. Problematično je, da se je 35 % lastnikov gozdov sečnje in spravila lesa naučilo iz lastnih izkušenj. Zaradi prepovedi združevanja v času epidemije COVID-19 ZGS v letu 2020 ni mogel izvesti tečajev za varno delo v gozdu v okviru PRP. Tečaji so bili preloženi v leto 2021. V letu 2020 in 2021 v Poročilu o delu ZGS ni objavljenih preglednic o številu planiranih in prijavljenih udeležencev. Tečaj varnega dela z motorno žago variira v izvedbi in lahko traja od 1-3 dni, najbolj pogosto se izvaja 2-dnevni tečaj (16 ur). Poleg najbolj obiskanega tečaja za varno delo z motorno žago za lastnike gozdov, ZGS na pobudo lastnikov izvaja tudi tečaje vzdrževanja motorne žage, varnega dela v ujmah, vzdrževanja gozdnih cest in usposabljanja za področne gasilske zveze. V povprečju ZGS izvede letno 46 tečajev povezanih z varnostjo pri delu za lastnike gozdov, povprečno se jih letno udeleži približno 940 udeležencev. V zadnjih petih letih se je tečaja, povezanega z varnostjo pri delu, udeležilo skupaj 4702 udeležencev, kar predstavlja 1,15 % zasebnih lastnikov gozdov v Sloveniji. Približno 71 % (291.031) lastnikov gozda je aktivnih pri gospodarjenju s svojim gozdom (v zadnjih petih letih so izvajali sečnjo oz. spravilo v svojem gozdu). 1,62 % aktivnih lastnikov gozda je ZGS usposobil v zadnjih petih letih na področju varnosti pri delu. Nezgode pri delu, predvsem v zasebnem gozdu, še vedno predstavljajo velik problem. Za zmanjšanje števila nezgod izobraževanje in usposabljanje ne potekata v zadostnem okviru. Preučiti velja pravne okvire minimalnih pogojev usposobljenosti in opremljenosti (osebna varovalna oprema) za delo v gozdovih tudi za nepoklicne delavce v gozdu. Pri poklicnem delu je za zmanjševanje tveganj za nezgodo pomembno izvajanje organizacijskih ukrepov in nadzora.

Slovenija ima 2.107.126 prebivalcev, zasebnih lastnikov gozdov je 409.038, torej je približno vsak peti prebivalec lastnik gozda (19,4 %). Letno v Sloveniji umre 24.016 ljudi (2020), v celotni populaciji Slovenije je to 1,13 %. Ob predpostavki, da je populacija zasebnih lastnikov gozdov podobna splošni populaciji Slovenije (v resnici je v povprečju lastnik gozda še starejši kot prebivalec Slovenije), lahko sklepamo, da v Sloveniji letno umre približno 4.659 zasebnih lastnikov gozdov. Letno ZGS o varnem delu izobrazi približno 940 zasebnih lastnikov gozdov. S povečanjem števila izobraževanj za varno delo v gozdu je treba intenzivirati izobraževanje lastnikov gozdov za zmanjševanje števila nezgod pri delu v gozdu. Skupno število udeležencev na tečajih se letno ni povečalo, ampak se je zmanjšalo, kar ne kaže na uspešno intenziviranje izobraževanja lastnikov gozdov.

Med cilje Resolucije o NGP in tega kazalnika bi bilo treba dodati konkretnejše vmesne (srednjeročne, ne le dolgoročne) cilje.

Ker se bo strojna sečnja lahko izvajala v največ 40 % gozdov, bo izboljšanje ravni usposobljenosti in opremljenosti nepoklicnih gozdnih delavcev še naprej predstavljalo izziv za vladne in nevladne organizacije. Pri tem izboljšanja stanja ne bo mogoče doseči brez predpisanih minimalnih zahtev za usposobljenost in uporabo osebne varovalne opreme tudi za tiste nepoklicne delavce, ki jih ne zajemajo predpisi s področja varnosti in zdravja pri delu. Dolgoročni podatki namreč kažejo, da samo prostovoljno izpolnjevanje zahtev ni dovolj.

Glede zdravja pri delu v Sloveniji je zaradi neizvajanja Pravilnika o poklicnih boleznih težavno odkrivanje in evidentiranje. Posledica trenutne zakonodaje je, da se poklicne bolezni v Sloveniji skoraj ne odkrivajo in ne preprečujejo. Letno v Sloveniji potrdimo le okoli 30 primerov poklicnih bolezni (vse panoge, ne le gozdarstvo), medtem ko smo jih imeli pred spremembo zakonodaje v letu 1990 okoli 800 letno. 

Cilji so povzeti po:

Resolucija o nacionalnem gozdnem programu (Uradni list RS, št. 111/07)

International Social Security Association: Vision zero. https://visionzero.global/

Druge zakonodajne podlage:

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 43/11)

Izvor baze podatkov:

Zavod za gozdove Slovenije, portal "Popis nesreč v zasebnih gozdovih"

Nacionalni inštitut za javno zdravje, Zdravstveni statistični letopisi

Gozdarski inštitut Slovenije, Anketa med zasebnimi lastniki gozdov, 2019

Skrbnik podatkov:

Zavod za gozdove Slovenije

Nacionalni inštitut za javno zdravje

Gozdarski inštitut Slovenije

Statistični urad Republike Slovenije

Datum zadnjega zajema podatkov

30. 9. 2022

Metodologija in frekvenca zbiranja podatkov za kazalnik

Na podlagi Zakona o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva se za prijavo poškodbe pri delu uporablja obrazec Prijava nezgode – poškodbe pri delu (ER-8), ki ga izpolni delodajalec, poškodovani delavec pa ga izroči svojemu izbranemu osebnemu zdravniku. Slednji obrazec posreduje Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, preko katerega podatke prejema Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki je zadolžen za vodenje zdravstvene statistike. Nacionalni inštitut za javno zdravje objavlja statistične podatke o poškodbah pri delu v okviru zdravstvenih statističnih letopisov. NIJZ je od Statističnega urada Slovenije - SURS uradni pooblaščeni upravljalec statističnih podatkov o zdravju ter zdravju in varnosti pri delu.

Zavod za gozdove Slovenije od leta 1998 sistematično zbira podatke o nezgodah, ki se zgodijo nepoklicnim delavcem pri delu v gozdu (Beguš, 2015). ZGS samoiniciativno prek svojih revirnih gozdarjev beleži nezgode v zasebnih gozdovih, saj je drugačen sistem zbiranja podatkov – prek policije in zdravstvenih ustanov – otežen med drugim tudi zaradi zakona o varovanju osebnih podatkov. Podatki so zbrani na podlagi informacij, ki jih delavci ZGS pridobijo na terenu oziroma iz sredstev javnega obveščanja. Na podlagi teh informacij se izdelajo poročila o nezgodah v zasebnih gozdovih. Kljub dejstvu, da podatki niso popolni in zato na tak način vseh nezgod ne moremo zajeti, nam služijo kot dobra informacija o tem, pri katerih opravilih se nesreče pripetijo, kako resne so poškodbe in kaj je vzrok tem nesrečam. V poročilih o nezgodah naj bi bile zajete vsaj vse smrtne nezgode. Pri lažjih nezgodah je potrebno omeniti, da je tukaj naša evidenca najmanj zanesljiva, saj večina lažjih nezgod pri delu v zasebnem gozdu ni nikjer zabeleženih.

Anketa GOZD-MEHAN je del letnega statističnega raziskovanja Gozdarska dejavnost, ki ga opravlja Statistični urad RS. Vprašalnik podjetjem pošljejo po pošti. V raziskovanje Gozdarska dejavnost (GOZD-MEHAN/L) so z metodo polnega zajema vključeni tisti poslovni subjekti, ki so po Standardni klasifikaciji dejavnosti iz leta 2008 (SKD 2008) razvrščeni v področje dejavnosti Gozdarstvo (A), in sicer v podpodročja: A02.1 gojenje gozdov in druge gozdarske dejavnosti; A02.2 sečnja; A02.4 storitve za gozdarstvo) in nekatere ključne enote, ki sicer po svoji glavni dejavnosti ne spadajo v gozdarstvo, vendar so pomembne za to raziskovanje. Dopolnilna dejavnost na kmetiji ni zajeta v to raziskovanje. V raziskovanje je vključenih od 450 do 500 opazovanih enot (glede na število na novo ustanovljenih in ukinjenih poslovnih subjektov na letni ravni v Poslovnem registru Slovenije). Enota, ki jo opisujejo objavljeni podatki, je podjetje, ki je registrirano za gozdarsko dejavnost na območju Republike Slovenije, in sicer po vrsti aktivnosti in količini opravljenega dela v gozdu, po opremljenosti z mehanizacijo in opremo ter po količini in vrsti porabljene energije (goriv). Gozdarska mehanizacija in poraba goriv v podjetjih, registriranih za gozdarsko dejavnost, letna objava.

Metodologija obdelave podatkov

Uporabljeni podatki so povzeti po podatkovnih bazah in evidencah NIJZ, ZGS, SURS ter anketi med lastniki gozdov GIS. Grafikoni in preglednice so bili pripravljeni v programu Microsoft Excel.

Uporabljeni podatki so predstavljeni v odstotkih in absolutnih vrednostih. Podatki so večinoma prikazani neposredno, brez dodatnih obdelav.

Informacije o kakovosti:

• Prednosti in slabosti kazalnika:

Podatki za kazalnik se na enak način zbirajo približno dve desetletji. Ni enotne baze nezgod v gozdarstvu v Sloveniji. Pomanjkljivi podatki o težjih in lažjih nezgodah v zasebnih gozdovih, ter tudi pri poklicnih delavcih v gozdu. Slabi podatki o zdravju oz. poklicnih boleznih in obolenjih pri delu v gozdu.

• Relevantnost, točnost, robustnost, negotovost:
  • Zanesljivost kazalnika (arhivski podatki):

Podatki so relativno zanesljivi, metodologija zbiranja se ni spreminjala. Zanesljivost starejših podatkov je primerljiva z novejšimi.

Zanesljivost podatkov prvo leto zbiranja (2000) je majhna, ima le en vnos.

V ZGS portal "Popis nesreč v zasebnih gozdovih" naj bi se vnašale nezgode pri nepoklicnih delavcih v gozdovih; mogoče je, da to ni čisto točno, saj lahko tudi kakšen poklicni gozdar dela v zasebnem gozdu.

Podatki o izobraževanjih in usposabljanju lastnikov gozdov v letnih poročilih o delu ZGS so uporabni, vendar letna poročila ne objavljajo istih preglednic, ali pa postavke v preglednicah niso konsistentne.

• Negotovost kazalnika (scenariji/projekcije):
• Skupna ocena (1 = brez večjih pripomb, 3 = podatki z zadržkom): 2
  • Relevantnost (1 = globalno, 2 = EU, 3 = nacionalno): 3
  • Točnost (1 = uradni podatki, ki so javni in se poročajo v skladu z EU zakonodajo, 2 = podatki, ki so dostopni javnosti, vendar niso uradni, 3 = interni podatki): 2
  • Časovna primerljivost (1 = vsaj 10-leten niz podatkov, 2 = vsaj 5-leten niz podatkov, 3 = manj kot 5-leten niz podatkov): 2
  • Prostorska primerljivost (1 = uradni prostorski podatki, dostopni tudi za nižje ravni od nacionalne, 2 = uradni prostorski podatki na nacionalni ravni, 3 = obstajajo prostorski podatki, ki pa niso uradni): 3

  Druge opombe:

Manjkajo podatki o zdravju pri delu v gozdu.

Manjka mednarodna primerjava.