Pridobivanje lesa

Skupno je bilo do konca leta 2022 iz PRP-podukrepa M08.6 za sofinanciranje nakupa nove mehanizacije 519 vlagateljem izplačanih 14,1 mio € sredstev. Vendar je kljub temu v letu 2022 skupno število strojev v predstavljenih kategorijah kazalnika rahlo nazadovalo (v povprečju - 1,9%). Številčno še vedno prevladujejo motorne žage za posek ter različni traktorji za spravilo. Poraba bencina v aktivnosti »posek« je v letu 2022 znašala 761,9 m3 (23,8 % višja kot v 2021 in tudi najvišja kadarkoli do sedaj), kar nakazuje, da v gozdovih še vedno prevladuje (se povečuje) posek z motorno žago ter posledično spravilo lesa s traktorji. Čeprav si pri gozdarskih poslovnih subjektih profesionalizacijo del predstavljamo v tehnologiji kratkega lesa (tj. strojna sečnja), kjer je število strojev za strojno sečnjo upadlo za 4,4 %.

Celotna površina državnih gozdov je certificirana po shemi FSC in PEFC. Z nakupom novih gozdov v imenu Republike Slovenije se obseg certificiranih državnih gozdov povečuje. Delež zasebnih gozdov, certificiranih po shemi FSC, v zadnjih treh letih nekoliko upada. Površina certificiranih gozdov po shemi PEFC se počasi povečuje, največji skok je zabeležen v letu 2017, ko so se v shemo vključili tudi državni gozdovi. V celoti je trend certificiranih gozdov bil pozitiven do leta 2019, od takrat nekoliko upada. Upad certificiranih gozdov ne vpliva na doseganje cilja. Za dosego cilja (vsi gozdovi certificirani) pa bo potreben bistven premik v zasebnih gozdovih.

V letih 2020 in 2021, ko je bil obseg sanitarnega poseka izrazito nižji v primerjavi z obdobjem 2014–2018, je posek dosegal v povprečju le 58 % možnega poseka po GGN (70 % iglavci in 48 % listavci). Tudi v letu 2021 je bila intenziteta sečnje večja v državnih gozdovih in je znašala 5,1 m3/ha (-9 % v primerjavi z letom 2020), medtem ko je bila v zasebnih gozdovih in gozdovih v lasti lokalnih skupnosti 3,0 m3/ha (-6 % v primerjavi z letom 2020). V primerjavi s povprečno intenziteto sečnje obdobja 2012–2013, ko je bil obseg poseka podoben letu 2021, je bila v državnih gozdovih intenziteta sečnje v letu 2021 za 12 % večja, v zasebnih gozdovih in gozdovih v lasti lokalnih skupnosti pa za 3 % večja.

Ne glede na to, da se je lesna zaloga zmanjšala za 0,05% na koncu leta 2021, bi trenutno stanje lahko opisali kot skoraj optimalno, načrt za prihodnost pa predvsem kot ohranjanje trenutnega stanja z upočasnjevanjem akumulacije lesne zaloge.

Povprečna gozdna posest se je iz 4,6 ha v letu 2000 povečala na 5,5 ha v letu 2016. Povprečen posek lesa na kmetijskih gospodarstvih se je v letu 2020 zmanjšal iz 45 m3 (v letu 2016) na 38 m3. V strukturi poseka iglavcev se je v letu 2020 za 11 % povečal delež hlodovine v primerjavi z letom 2016. V strukturi poseka listavcev v letih 2016 in 2020 prevladuje posek lesa za kurjavo. Pri primerjavi podatkov med letoma 2016 in 2020 je potrebna previdnost, saj je bilo leto 2016 zaznamovano z ujmami (podlubniki), v letu 2020 pa obsežnih sanacij poškodovanih gozdov ni bilo. V letu 2020 je bilo na trgu prodanih 51 % gozdnih lesnih sortimentov glede na skupni posek na kmetijskih gospodarstvih, ostali delež predstavlja poraba lesa za domače potrebe. Delež prodaje se je v primerjavi z letom 2016 zmanjšal za 11 %. Delež opravljenih delovnih ur v gozdarstvu na kmetijskih gospodarstvih z najetim delom se je iz 7 % v letu 2016 zmanjšal na 5 % v letu 2020. Še vedno na kmetijskih gospodarstvih prevladuje lastno delo v gozdovih. Število kmetijskih gospodarstev, ki ima registrirano dopolnilno dejavnost na področju gozdarstva se je v zadnjih letih povečevalo, kar nakazuje na večjo tržno usmerjenost in dodatne možnosti za ustvarjanje dohodka ter dodatnih delovnih mest na kmetijskih gospodarstvih.

Odprtost slovenskih gozdov zelo počasi, a vztrajno raste. Zaradi razdrobljene gozdne posesti, se letno zgradi le malo gozdnih cest (cca 12 km). 1 km nove gozdne ceste v povprečju odpira 17,2 ha slabše odprtih gozdov ter 5,8 ha nezadostno odprtih gozdov.