Gozdarske politike

Spremljanje podatkov v kazalniku za zadnja leta nakazuje pozitivne trende gospodarjenja z državnimi gozdovi. Obseg sanitarnega poseka se zmanjšuje, kar prikazuje izboljšanje zdravstvenega stanja gozda. Površina državnih gozdov se povečuje. Obseg gozdne proizvodnje in vsa vlaganja v gozdove, ki se določajo na podlagi gozdnogospodarskih načrtov, se uspešno širijo v pozitivno smer. Ti procesi niso zgolj odvisni od v celoti od poslovnih odločitve upravljavca državnih gozdov, kar dodatno prispeva k vzpostavitvi stabilnega in usmerjenega okolja za trajnostno gospodarjenje z gozdnimi viri.

Spremembe zaloge ogljika v lesnih proizvodih v Sloveniji že od leta 1999 kažejo pozitiven trend, kar obračunsko ponazarja ponor), ki v zadnjih desetih letih niha med -25 kt CO₂ in -253 kt CO₂. Delež ponorov oz. povečanje zaloge ogljika iz naslova HWP v Sloveniji je čisto pri repu članic EU, saj le-ta znaša cca. 3 % skupnih neto ponorov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (sektor LULUCF), ki so v letu 2020 v Sloveniji znašali -4736 kt CO₂. Ta delež znaša na ravni EU v povprečju 17 %. Naj omenimo za primerjavo, da spremembe zaloge ogljika v HWP na Hrvaškem prispevajo 13 %, na Švedskem 18 %, v Nemčiji 25 % in v Avstriji kar 32 % skupnih neto ponorov v sektorju LULUCF.

Ukrepi v obeh programskih obdobjih PRP so omogočali nakup strojev in opreme za delo v gozdu, kar je prispevalo tudi k diverzifikaciji, ustanavljanju in razvoju malih podjetij in ustvarjanja novih delovnih mest na podeželju. Prav tako so prispevali k uvajanju sodobnih tehnologij in učinkovitejši izvedbi del v gozdovih.

Statistični podatki za obdobje med 2000 in 2016 kažejo, da se število družinskih kmetij, ki se ukvarja s predelavo lesa, manjša. V okviru operacije B (pred industrijska predelava lesa) so bila kljub temu ustvarjena nova delovna mesta (36 dejansko ustvarjenih delovnih mest, še dodatnih 85 pa je predvidenih). Število investicij v pred industrijsko predelavo se veča; kljub temu pa je delež naložb, ki povezujejo več faz proizvodnega procesa relativno majhen (35 %).

Opisani projekti EIP so prvi tovrstni projektni na področju gozdarstva. V letu 2020 so bili odobreni: - 4 EIP projekti na podukrepu 16.2 (skupna vrednost projektov približno 1,4 milijona €) - 1 EIP projekt na podukrepu 16. 5 (vrednost 250.000 €) ter - 2 pilotna projekta na podukrepu 16.2 (skupna vrednost 150.000 €). Projekti naj bi prispevali k rešitvi dejanskih problemov.